Na Šifrerjevi njivi potekajo poskusi z ozimnimi žiti že več kot dvajset let, letošnjega so si družno ogledali predstavniki treh Šifrerjevih generacij – ata Tomaž, sin Primož, ki je tudi gospodar kmetije, ter sin oziroma vnuk Lovro. Kot so povedali, bo letos zaradi suše in toče pridelek žit nekoliko slabši. / Foto: Cveto Zaplotnik
Letos manjši pridelki žit
Letošnja letina žit na Gorenjskem bo zaradi spomladanske suše in nedavnega neurja z močnim vetrom in točo v povprečju vsaj za petino manjša od lanske.
Žabnica – Oddelek za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu (KGZ) Kranj je v ponedeljek pripravil na Šifrerjevi njivi na Žabniškem polju ogled poskusa z ozimnimi žiti, v katerem je bilo 18 sort žit, od tega osem sort pšenice, prav toliko sort ječmena in dve sorti tritikale.
Kot je povedala Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v KGZ Kranj, so bili jeseni dobri pogoji za vznik in razvoj ozimnih žit. Zima je bila v povprečju za dve stopinji toplejša od dolgoletnega povprečja, januarja in februarja je bilo tudi še zadosti padavin. Marca in aprila, ko bi se morala začeti intenzivna rast žit, je nastopila suša, ki je pri pšenici in tritikali preprečila razraščanje – za razliko od ječmena, ki se razrašča jeseni. Pomanjkanje padavin v spomladanskem času je vplivalo na to, da imajo žita manj klasov in nižjo slamo, saj so zaradi pomanjkanja vlage v tleh težje sprejemala hranila, predvsem dušik, ki ga v tem času največ potrebujejo. Majske padavine so ublažile zaskrbljenost pridelovalcev, a so pospešile razvoj bolezni in pojav strgača pri pšenici in tritikali. Pri tritikali se je pojavila pepelasta plesen, ki poškoduje liste in posledično vpliva tudi na količino pridelka, pri pšenici je bilo nekaj težav s septorijo na listih.
Kdaj se bo začela žetev, je odvisno od vremena v drugi polovici junija. »Če bo suho in vroče, se bo zagotovo začela že v zadnjih dneh junija. Upam, da bo vreme pridelovalcem dotlej naklonjeno in da ne bo še kakšne hude ure,« pravi Marija Kalan in dodaja, da je nedavno neurje z močnim vetrom in točo na najbolj prizadetih območjih popolnoma uničilo žita, tako da tam ne bo kaj žeti, na preostalih manj prizadetih območjih pa bodo pridelki nižji. Letina bo zaradi spomladanske suše in posledic zadnjega neurja, ki je na Gorenjskem prizadelo več kot devetsto hektarjev kmetijskih zemljišč, v povprečju vsaj za petino nižja od lanske.
Kot ugotavlja Marija Kalan, postaja pridelava poljščin in vrtnin na njivah iz leta v leto vse bolj izpostavljena naravnim nesrečam – suši, toči, pozebi in vetru. Pridelovalci se bodo morali temu čim bolj prilagoditi – z zavarovanjem proti ujmam, ureditvijo namakanja, primerno obdelavo tal, uravnoteženo uporabo gnojil in zaščitnih sredstev, rahljanjem zbitih tal, okopavanjem posevkov … Kako pomembni so v spremenjenih podnebnih razmerah prekrivni krmni dosevki kot vir krme in dušika, je pridelovalcem žit posebej predstavil dr. Robert Leskovšek s Kmetijskega inštituta Slovenije.
