Največji problem je odkupna cena mleka

Okroglo – Člani Govedorejskega društva Kranj - Tržič so na nedavnem občnem zboru za novega predsednika društva izvolili 25-letnega Nejca Ažmana. Nejc izhaja z govedorejske kmetije Pr' Jurjovc na Okroglem, po izobrazbi je diplomirani inženir agronomije, že doslej se je skupaj z očetom udeleževal aktivnosti govedorejskega društva. Aktiven je tudi v Zvezi slovenske podeželske mladine, kjer je koordinator za Gorenjsko.

Rejci delajo z izgubo ali na meji rentabilnosti

Kot je dejal, si bo kot predsednik govedorejskega društva predvsem prizadeval, da bi se rejci med seboj povezovali in da bi našli čas tudi za društvene dogodke, na katerih bi si izmenjali izkušnje in spoznavali dobre prakse ter tudi to, kako drugi rešujejo probleme. »Problemov v govedoreji je veliko, a trenutno največji je padanje odkupne cene mleka. Cena je bila že več kot petdeset centov za liter, zdaj se suče okrog 37 centov, kar je odvisno od vsebnosti maščob in beljakovin. Po kalkulaciji Kmetijskega inštituta Slovenije rejci pri ceni pod štirideset centov za liter delajo z izgubo, pri ceni 43 centov pa na meji rentabilnosti. V sedanjih razmerah se marsičemu odrečejo, tudi plačilu za delo, samo da nekako 'pridejo skozi',« pravi Nejc in dodaja, da so v največjih težavah kmetje, ki so za naložbe v prirejo mleka, za nakup strojev ali za druge namene najeli posojilo in morajo mesečno zagotavljati denar za plačilo obroka, zaslužek od mleka pa jim tega ne omogoča. Takih kmetij sicer ni veliko, saj si v zadnjem času zaradi negotovosti ne upajo veliko investirati.

Negotovi pogoji poslovanja

»Velik problem je tudi stalno spreminjanje kmetijske politike. Kmetje ne vedo, kakšni bodo pogoji kmetovanja čez pet, deset, dvajset let,« pravi Nejc in kot primer navede rejo kokoši: kmetje so še pred leti investirali v rejo kokoši v obogatenih kletkah, po spremenjenem zakonu o zaščiti živali pa morajo do konca leta 2028 opustiti rejo v kletkah in preiti na prijaznejše alternativne reje. Nekaj podobnega se obeta tudi v govedoreji. »Verjetno bodo kmetije morale nekoč preiti iz vezane na prosto rejo govedi, a če bo ukrep premalo premišljen in prehodno obdobje prekratko, bo verjetno marsikatera opustila rejo goved,« pravi Nejc in dodaja, da se prenekatere kmetije ne odločajo za sodelovanje na razpisih za naložbe – tudi zato ne, ker se ob negotovih pogojih bojijo, ali bodo lahko izpolnile cilje iz poslovnega načrta in dosegale predpisane standarde.

Povečati obseg ali dodano vrednost

Na Jurjovčevi kmetiji obdelujejo dvajset hektarjev kmetijskih zemljišč, od tega več kot polovico najetih. »Na ravninskih območjih je že težko dobiti zemljo za najem, temu primerno visoka je tudi najemnina,« ugotavlja Nejc in poudari tudi razdrobljenost posesti: vseh parcel, ki jih obdelujejo, je okrog trideset. Polovica je travnikov in polovica njiv, pri tem pa je vsa pridelava poljščin prilagojena potrebam govedoreje. Pridelujejo koruzo za siliranje, krmna žita in deteljno-travne mešanice. Redijo 27 krav molznic, vse živine je skupno šestdeset glav. Mleko oddajajo v Gorenjsko mlekarsko zadrugo, na leto ga oddajo okrog 220 tisoč litrov.

Kmetija je družinska, šestčlanska, sožitje treh generacij. Za zdaj na njej še gospodarita Nejčeva starša – mama Metka in oče Boštjan, za naslednika je predviden Nejc, ki vidi perspektivo v kmetijstvu, a kot pravi, bo v prihodnje treba povečati proizvodnjo ali v okviru sedanjega obsega proizvodnje poiskati dodano vrednost.