Slavnostna akademija 200 let rojstva, Jožef Levičnik / Foto: Simon Benedičič

S slavnostne akademije, ki so jo ob dvestoti obletnici rojstva pomembnega rojaka Jožefa Levičnika pripravili v Železnikih / Foto: Simon Benedičič

Prejel tudi papeževo odlikovanje

Letos mineva dvesto let, odkar se je v Železnikih rodil Jožef Levičnik, učitelj, organist, skladatelj, župan in kronist. Bil je prejemnik papeževega odlikovanja, poleg tega je visoko državno odlikovanje prejel tudi kot zaslužni učitelj.

S slavnostno akademijo so v Železnikih pred kratkim zaznamovali dvestoto obletnico rojstva pomembnega rojaka Jožefa Levičnika. Na ta način sta organizatorja – Kulturno društvo (KD) Scena in Župnija Železniki – delno osvetlila življenje in delo dolgoletnega učitelja, pesnika, organista, župana in zgodovinarja rojstnega kraja. Rodil se je 6. aprila 1826 kot zadnji od sedmih otrok v fužinarski družini Neže in Luka Levičnika. Najprej se je izobraževal v domači šoli, kasneje pa v Ljubljani in Celovcu. Ker ga je oče določil za gospodarja na domu na Racovniku, je obiskoval še Mahrovo trgovsko šolo. Poleg tega se je učil orglanja pri skladatelju in pevovodji Gregorju Riharju in pri 17 letih postal domači organist, to delo pa je opravljal kar 65 let. Kot organist je z veliko vnemo učil svoj pevski zbor in tudi sam skladal cerkvene in posvetne napeve, ki jih je več kot dvesto. Spesnil je tudi nekaj pesmi.

Jožef Levičnik je leta 1854 v Železnikih ustanovil bralno društvo in farno knjižnico.

Učiteljski izpit je Levičnik na prigovarjanje domačega župnika Blaža Kersnika in po smrti železnikarskega učitelja Jakoba Demšarja opravil leta 1857 v Idriji. V Železnikih je učil vse do upokojitve leta 1903. V poučevanju otrok je sledil Slomškovemu zgledu in jih vzgajal za življenje, ob tem pa je nadarjene učence spodbujal k nadaljevanju šolanja.

V člankih z vzgojno-izobraževalno tematiko, ki so bili objavljeni v Šolskem prijatelju in Učiteljskem tovarišu, je objavljal tudi občasne glasbene priloge. Leta 1869 je izdal zbirko dvoglasnih šolskih napevov Mali slovenski pevec. Posebno pozornost je namenil zapisovanju dogodkov v domačem kraju. Pisal je potopise in celo gospodinjske nasvete – v enem od njih je denimo predlagal peko rožičeve potice, ker so bili orehi tako dragi. Leta 1854 je v Železnikih ustanovil bralno društvo in farno knjižnico. Levičnik je bil več kot trideset let občinski odbornik in leta 1866 prvič izvoljen za župana Železnikov. V prvem županskem mandatu je opisoval, kako so se pripravljali na gradnjo nove cerkve sv. Antona Puščavnika, ki so jo začeli graditi 1872. Prvi osnutek za novo cerkev, ki ga je uporabil poljanski slikar in kipar Štefan Šubic, naj bi bil prav Levičnikov. Cerkev je bila posvečena novembra 1874.

Visoki odlikovanji

V začetku 20. stoletja se je Levičnik razveselil papeževega odlikovanja. Papež Pij X. mu je dodelil odlikovanje pro Ecclesia et Pontifice (za Cerkev in papeža), potem ko mu je škof Jeglič utemeljil, koliko zaslug ima Levičnik, dolgoletni oskrbnik cerkvenega petja, za katoliško cerkev in katoliško vzgojo otrok. Že pred tem je kot zaslužni učitelj leta 1883 dobil visoko državno odlikovanje – srebrni križec s krono. Poročil se je pri 61 letih s 17 let mlajšo izbranko Nežo. Otrok nista imela. Umrl je leta 1909 v 83. letu starosti.

Vse do danes se je v Železnikih ohranil običaj Marijo nosijo, ki ga je vpeljal prav Levičnik. Kupil je tri različne Marijine slike, da so v času devetdnevnice pred božičem potovale po hišah. Eno od teh slik smo videli tudi na slovesnosti, na kateri so med drugim odigrali prizor, kako je bilo nekoč v šoli v času devetdnevnice. V učence so se vživeli otroci otroškega pevskega zbora Župnije Železniki, Levičnika pa je igral Matej Šubic, sicer predsednik KD Scena. Poleg igranih prizorov je slovesnost postregla še z recitacijami Levičnikovih zapisov in pesmimi, ki jih je napisal ali uglasbil. Prepevali so jih župnijski zbori, slovesnost pa so soustvarili še člani KD Scena vključno z Robertom Kuharjem, ki je bil pobudnik zaznamovanja visoke obletnice Levičnikovega rojstva. Opazil jo je povsem slučajno, ob iskanju njegovih pesmi za potrebe domačega cerkvenega zbora. Kot nam je zaupal, ga je pri Levičniku izjemno navdušila njegova širina. »Gradiva o njem je ogromno, a ga je nemogoče predstaviti v kratki akademiji,« je dejal. Upa, da bodo pri iskanju Levičnikovih pesmi uspešni in da jih bo zbor lahko predstavil na samostojnem koncertu.