Nova pravila označevanje mešanic medu

Sredi junija so začela veljati nova pravila označevanja medu, sadnih sokov, džemov in marmelad ter dehidriranega konzerviranega mleka. Nova pravila zagotavljajo večja preglednost pri označevanju porekla mešanic medu, izenačujejo izraza »marmelada« in »džem«, uvajajo novo kategorijo sadnih sokov z zmanjšano vsebnostjo sladkorja ter omogočajo proizvodnjo dehidriranega konzerviranega mleka v prahu brez laktoze.

Glavna novost, ki jo prinaša pravilnik o kakovosti in označevanju medu, je preglednejše označevanje porekla mešanic medu. Doslej so bile mešanice medu pogosto označene zgolj z navedbami »mešanica medu iz držav EU«, »mešanica medu iz držav, ki niso članice EU«, ali »mešanica medu iz držav EU in iz držav, ki niso članice EU«. Takšno označevanje potrošnikom ni zagotavljalo nedvoumnih informacij o izvoru medu. Po novem morajo proizvajalci in polnilci mešanice medu na embalaži navesti vse države porekla medu v padajočem vrstnem redu glede na njihov delež, izražen v odstotkih, natančno na pet odstotkov. Pravila veljajo tudi za pakiranja, manjša od trideset gramov, pri tem pa imena držav lahko nadomestijo z dvočrkovno oznako.

Sprememba pravil pri označevanju medu je pomemben dosežek za slovensko čebelarstvo in za državo. Čebelarska zveza je namreč že leta 2018 dala pobudo za natančnejše označevanje porekla mešanic medu in jo nato skupaj z ministrstvom za kmetijstvo in evropskimi partnerji zagovarjala tudi na evropski ravni. Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je ob uveljavitvi novih pravil poudaril, da je to tudi pomemben korak k preglednosti porekla in v boju proti potvorbam medu.

V kmetijsko-gozdarski zbornici so prepričani, da bi podobna pravila kot za med morala veljati tudi za druga živila, zato so maja evropski poslanki Romani Tomc dali pobudo za spremembo evropske zakonodaje tudi na področju označevanja predelanih živil.