Koliko občine namenjajo za kmetijstvo

Kranj – Vodstvo kranjske območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije je skupaj s predstavniki Kmetijsko-gozdarskega zavoda Kranj marca in aprila obiskalo vseh osemnajst občin gorenjske statistične regije. Na podlagi obiskov je pripravilo pregled o tem, koliko občine z razpisi namenjajo za ohranitev in razvoj kmetijstva. Pregled je pred nedavnim obravnaval svet območne enote zbornice, na eni od prihodnjih sej pa ga bo predvidoma tudi svet gorenjske regije.

Kot je na predstavitvi dejal podpredsednik sveta kranjske enote Metod Jagodic, so gorenjske občine lani z razpisi namenile za ohranitev in razvoj kmetijstva v občinah skupno 932.500 evrov, kar je glede na znesek občinskih proračunov predstavljalo povprečno 0,28 odstotka proračunskih sredstev. Ob tem, da je v občinah skupno 3389 kmetijskih gospodarstev, je to pomenilo na vsako gospodarstvo povprečno 352 evrov. Med občinami so glede tega velike razlike, razpon je od 49 do 1704 evre na kmetijsko gospodarstvo.

Večina namenja denar za dopolnilne dejavnosti

V območni enoti zbornice so tudi analizirali, za kaj v občinah namenjajo denar. Ugotovili so, da večina občin namenja denar za dopolnilne dejavnosti, le tretjina občin pa za štipendiranje mladih pri izobraževanju za kmetijske poklice. V petih občinah tudi s finančno podporo spodbujajo uporabo pripravkov, ki ob gnojenju z gnojevko zmanjšujejo smrad. Nekatere občine namenjajo poleg sredstev, ki jih razdelijo med kmete na podlagi razpisov, še posebej denar za urejanje poljskih poti in gozdnih cest ter za odkupe zemljišč.

Velik izziv je pomladitev kmečkih gospodarjev

V zbornici in v občinah zaznavajo pomembne izzive gorenjskega kmetijstva. Ob visoki povprečni starosti kmečkih gospodarjev je velik izziv pomladitev, številne kmetije nimajo mladega prevzemnika. Več občin načrtuje namakalne sisteme, le Občina Šenčur pa se že pripravlja na kandidiranje na javnem razpisu. V občinah s kmetijskimi zemljišči v hribovitih predelih ugotavljajo navzočnost medveda in volka, posledica je manjše zanimanje za pašo. Souporaba kolesarskih poti povzroča tudi onesnaženje poti s kmetijsko mehanizacijo, pri tem nekatere občine zagotavljajo čiščenje, druge dajejo kmetom »metlo na reverz«, da jih sami očistijo.

Kmetom všečne ideje

Med »všečne ideje«, ki so jih izpostavili na srečanjih, sodijo tudi predlogi, da bi občine kmečkim zavarovancem sofinancirale prispevke za pokojninsko, zdravstveno in invalidsko zavarovanje, da bi pri občinskih razpisih za kmete, ki niso davčni zavezanci, davke uvrstili med upravičene stroške naložbe in da bi občine pri pridobivanju zemljišč za občinske potrebe kmetom namesto odkupa zemljišč ponujale tudi enakovredno menjavo zemljišč.

V cerkljanski občini so, na primer, predlagali, da bi v zbornici oziroma v kmetijsko-gozdarskem zavodu preverili pravne možnosti za to, da bi le kmetom, ki dejansko obdelujejo zemljo, iz sredstev razpisa zagotavljali podporo na hektar kmetijskega zemljišča. Na predlog ene od občin naj bi preverili tudi možnost, da bi kmetijam za omejitev kmetovanja na bolj zaščitenih zemljiščih zagotavljali nadomestilo za izpad dohodka.