Kopanje v Kamniški Bistrici odsvetovano

Kamnik – Znani so aktualni podatki analize Centralne čistilne naprave (CČN) Domžale - Kamnik glede onesnaženosti Kamniške Bistrice. Vzorčenje in analize vode opravljajo enkrat letno na treh lokacijah, in sicer dolvodno od izvira (Drinov rob), pri mostu Študa (1000 metrov nad iztokom iz centralne čistilne naprave) in pri mostu Bišče (1500 metrov pod iztokom iz centralne čistilne naprave).

Povečane vrednosti fekalnega onesnaženja

Analize opravljajo za potrebe ugotovitve vpliva iztoka CČN Domžale - Kamnik na vodotok ter zagotavljanja prihodnjih zakonskih zahtev. »Na podlagi teh analiz ne moremo podajati ocen o primernosti Kamniške Bistrice za kopanje za celotni vodni tok ali o morebitnih vplivih na zdravje ljudi. Iz analiz lahko zaključimo, da vrednosti mikrobioloških parametrov nad in še posebej pod iztokom kažejo na povečano vrednost parametrov fekalnega onesnaženja,« nam je povedala direktorica CČN Domžale - Kamnik dr. Marjetka Levstek.

Jasen kazalnik fekalnega onesnaženja sta bakteriji Escherichia coli (E. coli) in intestinalni enterokoki. Meritve kažejo, da se njuna koncentracija z oddaljenostjo od izvira in predvsem dolvodno od iztoka CČN izrazito povečuje. Na merilnem mestu, ki je najbližje izviru reke, so bile vrednosti E. coli 12 MPN/100 ml, pri mostu Študa je število naraslo na 1200, pri mostu Bišče pa preseglo 8000, kar močno presega priporočeno smerno vrednost, ki velja za celinske kopalne vode in znaša 1000 enot/100 ml. Podobno naraščanje je bilo zaznano pri intestinalnih enterokokih: pri Drinovem robu jih je bilo 15 CFU/100 ml, pri mostu Študa 160, pri mostu Bišče pa 680 CFU/100 ml. Mejna vrednost za celinske kopalne vode je 400 enot/100 ml.

Po besedah direktorice dr. Marjetke Levstek je pričakovano, da so vrednosti intestinalnih enterokokov in bakterije Escherichia coli dolvodno od iztoka iz CČN v vodotok Kamniške Bistrice višje kot gorvodno. »Ker za CČN Domžale - Kamnik zakonodaja ne predpisuje obvezne dezinfekcije čiščene (iztočne) odpadne vode, se ta postopek ne izvaja. Kamniška Bistrica namreč ni uvrščena na seznam kopalnih voda.« Sicer pa, še poudarja sogovornica, je na podlagi enkratnega letnega vzorčenja, ki ga redno izvajajo v poletnih mesecih, na vseh vzorčnih mestih opazno izboljšanje kemijskega stanja Kamniške Bistrice.

Ni dovolj, da je voda videti čista

Kljub temu da je voda v zgornjem toku Kamniške Bistrice mikrobiološko manj obremenjena kot nižje po toku, pa Kamniška Bistrica ne spada med kopalne vode, zato je kopanje odsvetovano. »Kopanje v površinskih vodah priporočamo le na naravnih kopališčih in kopalnih območjih, ki so vključena v državni monitoring kopalnih voda. Kamniška Bistrica ni vključena v monitoring kopalnih voda, zato za njeno kakovost nimamo podatkov, na podlagi katerih bi lahko zagotavljali, da je voda mikrobiološko ustrezna in primerna za kopanje. Zato kopanje odsvetujemo,« so nam povedali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Poudarjajo, da samo na podlagi videza vode, njene bistrosti ali izbire določenega odseka ni mogoče zagotoviti, da je voda zdravstveno ustrezna.

Izpostavljenost mikrobiološko ali drugače onesnaženi vodi lahko predstavlja tveganje za zdravje. »Do izpostavljenosti lahko pride prek kože in sluznic, z vdihavanjem aerosola oziroma kapljic vode ali s požiranjem vode. V primeru fekalnega onesnaženja se poveča verjetnost okužbe s povzročitelji črevesnih nalezljivih bolezni, kar lahko povzroči prebavne težave, bruhanje, drisko, bolečine v trebuhu, povišano telesno temperaturo, slabo počutje in dehidracijo, v nekaterih primerih pa tudi zaplete. Pojavijo se lahko tudi kožne okužbe in vnetja ter nekatera respiratorna obolenja,« pravijo na NIJZ, ob tem pa poudarijo, naj bodo posebej previdne občutljive skupine prebivalstva, med katere sodijo dojenčki, otroci, nosečnice, starejši, kronični bolniki, na primer bolniki s sladkorno boleznijo ali boleznimi srca in ožilja, ter imunsko oslabljene osebe.