Miha Kranjc med drugim predava tudi o varnosti uporabe umetne inteligence in poudarja pristop »najprej ljudje, nato tehnologija«. / Foto: AiSEK 2026
Bi se dali ostriči robotu?
Miha Kranjc je nekdanji novinar POP TV, ki je novo karierno pot našel v razvoju orodij umetne inteligence. Kot soustanovitelj družbe Prosecco 37 podjetjem pomaga pri implementaciji umetne inteligence v poslovne procese. S Štajercem, ki z družino že desetletje in pol živi v Kamniku, smo se pogovarjali o priložnostih, pa tudi o pasteh, ki jih prinaša nova tehnologija.
Velike korporacije so dobro pripravljene in sledijo tempu. Zavarovalnice, banke, večji trgovski sistemi in druga večja podjetja precej vlagajo in implementirajo UI v svoje poslovne procese. Povsem drugače je pri srednjih in malih podjetjih, ki so v precejšnjem zaostanku, še posebej če primerjamo stanje pri nas z ZDA, so izredno zaspana.
Verjetno gre predvsem za kombinacijo pomanjkanja znanja in razumevanja dogajanja na trgu. Težava je tudi začetna investicija, saj pri uvajanju UI lahko traja tudi več mesecev, preden se investicija povrne in so rezultati vidni.
Največkrat za vodenje zalog, računovodstvo, finančne operacije, izdajanje računov in podporo strankam. Torej pisarniška dela, ki jih nihče ne želi opravljati.
Naj povem primer. Za eno od strank smo naredili iskalnik po dokumentih, ki je podprt z UI in lahko prepozna tudi ročno dopisane besede, prebere besedilo s fotografij ... Za drugega naročnika smo pripravili revizorski sistem. Delo, ki so ga prej tudi več tednov opravljali trije, zdaj sistem opravi v pol ure. Zaposlenim takšne rešitve prihranijo ure dela. Šele ko ljudje vidijo, kako dobro to deluje v praksi, postanejo dovzetni za takšne rešitve. Tehnologija danes omogoča, da je tudi malim podjetjem dosegljivo, kar je bilo prej rezervirano le za velika.
Varnost podatkov je ključna. Velike družbe imajo navadno ustaljene smernice in dobro poznajo tudi zakonodajo, v manjših pa se lahko hitro zgodi, da občutljive podatke nevede vnesemo v model, kot je denimo ChatGPT, jih s tem damo na razpolago tujemu podjetju in nihče zares ne ve, kaj se z njimi dogaja. Če pa ste s stranko podpisali pogodbo o nerazkritju podatkov, jo s tem kršite in ste lahko celo kazensko odgovorni. Zato so za podjetja boljši individualizirani sistemi po meri, ki tečejo na lastnih računalnikih in podatkov ne pošiljajo tretji osebi. Mi smo sicer v sodelovanju z Odvetniško zbornico Slovenije razvili tudi poseben »anonimizator«, ki v dokumentu zakrije vse osebne podatke, preden jih uporabimo v nekem velikem jezikovnem modelu, kar zagotavlja anonimnost in varnost podatkov.
Predvsem starejši so pogosto bolj zadržani, ali pa imajo odklonilen odnos, ker vidijo, kako dobro zna UI pisati poročila ali opravlja druge naloge. Marsikdo se verjetno sprašuje, kaj bo z njegovo službo. Mlajši pa so bolj dovzetni in željni učenja. Vendar imajo starejši na svoji strani izkušnje, ki jim pomagajo razločiti dober odgovor od slabega. UI zna biti namreč zelo prepričljiva, odgovori pa niso vedno najboljši. Zato je ključno, da se naučimo z njo rokovati in jo pravilno uporabljati. Statistika namreč pravi, da velika večina ljudi ne zna dati pravih navodil, da bi iz modelov iztisnila največ.
To je lahko zelo nevarno. Modeli so natrenirani tako, da uporabniku ugodijo. Če mu razkrijete idejo, vam polaska, da je odlična in vas spodbudi k realizaciji, tudi če je v resnici slaba. Treba se je zavedati, da UI nima resničnega zavedanja sveta in deluje na podlagi statističnega napovedovanja naslednje besede v stavku. Prav zato je treba ostati kritičen in preveriti vire, na katere se sklicuje. Zato znanje, ki ga ima uporabnik, še naprej ostaja ključno. Večji strokovnjak, kot si na svojem področju, hitreje boš videl napake.
Predvsem živo komunikacijo in sposobnost negovanja osebnih odnosov. Še vedno se bomo pogovarjali s strankami in sodelavci. Še vedno bo pomembno znati napisati slovenski stavek brez pravopisnih napak. Razumeti bomo morali strateški in taktični pomen odločitev in se zanašati na lastno presojo. Tega pa ne moremo doseči brez temeljitega razumevanja svojega področja. Zato bosta ključna radovednost in dejanska želja po učenju, ne pa le pasivno sprejemanje informacij. Le tako bomo lahko ostali kritični in tu bodo morali pomembno vlogo odigrati prav mediji kot psi čuvaji. Novinarji se bodo morali izobraziti in upam, da bodo lastniki medijskih hiš pripravljeni plačati orodja za preverjanje vsebin, saj je lažne informacije vse težje ločiti od verodostojnih.
Sem pesimistično-optimističen. Mislim, da se v petih letih ne bo tako veliko spremenilo, kot napovedujejo šefi velikih UI podjetij v Silicijevi dolini. Ne verjamem obljubam o splošni umetni inteligenci, ki naj bi prišla že prihodnje leto in nam vsem vzela službe. Skrbi pa me uporaba UI v obrambnih sistemih in vojaški tehnologiji, kjer se žal trenutno vidi največji povratek investicije, kar je slabo za človeštvo.
Službe se bodo spremenile, marsikatera mukotrpna in ponavljajoča se dela bo prevzela UI. Podpora strankam in klicni centri bodo v še večji meri avtomatizirani, tudi administrativna dela se že močno spreminjajo, in temu se bomo morali prilagoditi.
Neki moder mož mi je rekel, da bo poklic vodovodarja varen pred UI. S tem se strinja tudi Geoffrey Hinton, oče umetne inteligence. Obrtniški poklici bodo še dolgo časa varni pred avtomatizacijo, zato sem vesel, da se vpis na poklicne šole povečuje. Konec koncev, bi se vi dali ostriči robotu?
