Spomladansko čiščenje

Pomlad nas je že pobožala s toplim soncem. Narava se po zimskem spanju prebuja in nas vabi na sprehod po njej, v objem gozdov, da se nadihamo svežega zraka in se sprostimo. Pomlad pa ne pomeni novega začetka le za naravo, tudi v nas se krepi optimizem in volja za delo. Prav ta čas v gospodinjstvih največkrat izkoristimo tudi za temeljito čiščenje svojih domov. Zakopljemo se v kleti in podstrešja, se znebimo vse nepotrebne krame, ki se je nakopičila čez leto. Seveda jo odpeljemo v zbirne centre.

Čeprav je ozaveščenost ljudi vse večja, se še ni oprijela slehernega posameznika in tako tudi naše naravno okolje vsako leto znova potrebuje spomladansko čiščenje. Še vedno se po naših gozdovih skrivajo divja odlagališča kosovnih odpadkov, okolico najbolj obljudenih poti pa smetijo drobni odpadki, kot so robčki, vrečke, plastenke, pločevinke, cigaretni ogorki …

Prve čistilne akcije so na Gorenjskem potekale že prejšnji teden, nove sledijo ta konec tedna, do sredine aprila se bodo nanizale po večini občin. Čas za to nalogo je primeren, saj narava še ni ozelenela, zato lahko ostro oko že na daleč uzre smeti, ki jih zeleno listje še ni skrilo. Sovpadajo tudi s prvim pomladnim dnem (letos 20. marca), mednarodnim dnevom gozdov (21. marca) in svetovnim dnevom voda (22. marca).

Letošnje čistilne akcije utegnejo zaznamovati tudi posledice lanskih uničujočih avgustovskih poplav. Čeprav so se na poplavljenih območjih takoj lotili pospravljanja, je to vseeno bolj potekalo na bivalnih območjih, manj ob vodotokih, kjer je verjetno ostalo precej naplavin in odpadkov, ki so priplavali z naraslo vodo.

Takšno izkušnjo imajo na primer v občinah Zgornje Savinjske doline, kjer so se čiščenja ob rekah in potokih lotili prejšnji konec tedna. Kot so sporočili organizatorji tamkajšnje čistilne akcije, je šele ta pokazala razsežnost onesnaženja z odpadki po poplavah. Visoke vode so avgusta odnašale vse mogoče – od tovornjakov in izruvanih dreves do osebnih predmetov, industrijskih orodij itd. Večino velikih kosov so odstranili že lani, prostovoljci pa so se zdaj lotili pobiranja manjših odpadkov in šele pogled ob blizu je razkril prave težave, so spoznali. Pri odstranjevanju odpadkov jim je največ preglavic povzročala plastika, še posebej folija, ki je z razpadanjem pristala na različnih koncih. Pogled od blizu je razkril tudi marsikatero staro črno odlagališče odpadkov, ki v preteklosti ni bilo sanirano, so še poudarili. A so tudi dodali, da je čistilna akcija ponovno povezala prebivalce. Čistilne akcije so pač tudi praznik vseh, ki jim je mar za naravo; in prazniki povezujejo, jim lahko le pritrdimo.