Obsežna Bibliografija Franceta Balantiča

Slovenski literarni in knjižni prostor je bogatejši za obsežno knjigo z naslovom Bibliografija Franceta Balantiča, ki je temeljna raziskava o ustvarjalnosti in recepciji tega pesnika v slovenski književnosti, kulturi in družbi. V njej več avtoric zajema popis kakršnihkoli izdaj, objav in zapisov o slovenskem pesniku Francetu Balantiču, rojenem v Kamniku, o njegovem kratkem življenju, a plodovitem pesniškem ustvarjanju.

Kamnik – Društvo sv. Jakoba Kamnik je skupaj s Frančiškanskim samostanom v Kamniku organiziralo prireditev, na kateri so dan po osrednji predstavitvi knjige v Ljubljani predstavili obsežno bibliografijo pesnika Franceta Balantiča (1921–1943) še v njegovem rodnem Kamniku. Konec leta 2023 jo je pri Založbi ZRC Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije in znanosti (ZRC SAZU) izdal Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede. Na 765 straneh je zapisanih kar 2969 enot, ki obsegajo čas od pesnikovih prvih objav do leta 2017.

Pregled bibliografije obsega vse zvrsti od Balantičevih rokopisov in primarnih objav do kritiških ocen, recepcije v literarni vedi, publicističnih omemb, recitacij na literarnih večerih in raznolikih prireditvah, prevodov v tuje jezike, radijskih in televizijskih predstavitev, uglasbitev Balantičevih pesmi, upodobitev Balantiča v likovnih delih in podobno. Vse to so Mateja Švajncer, Mojca Mlinar Strgar, Mojca Uran, Simona Frankl in Marjana Benčina, avtorice bibliografije in bibliotekarke Biblioteke SAZU, poiskale v raznolikih zbirkah v Sloveniji, zamejstvu in po svetu. Bibliografijo sta uredila dr. Matija Ogrin in dr. Marjan Dolgan, ki sta jo tudi predstavila in povedala marsikaj zanimivega o Francetu Balantiču, njegovem življenju, smrti in pesništvu ter o zbiranju knjižnega gradiva, pričevanj in podatkov v različnih političnih okoliščinah.

Dr. Matija Ogrin je v uvodu pojasnil, da je dal pobudo za obsežno bibliografsko delo leta 2016 France Pibernik, pesnik, pisatelj, esejist, literarni zgodovinar, nekdanji profesor Gimnazije Kranj, urednik in glavni raziskovalec pesnikovega življenja ter ustvarjanja, ki se je v svojem zadnjem obdobju posvečal predvsem raziskovanju življenj in del avtorjev, ki so bili v komunističnem režimu politično prepovedani in zamolčani. Izdaje pričujoče bibliografije žal ni doživel, umrl je leta 2021, je pa zanjo napisal uvodni esej, ki je Pibernikovo zadnje delo. Bibliografija se bistveno opira prav na Pibernikove pretekle izsledke o Balantiču, saj se je s pesnikom in njegovimi pesnitvami v poklicnem življenju večkrat ukvarjal. Tako je zdaj v bibliografiji zabeležen svet branja in interpretiranja Balantiča od leta 1940 do danes, ki obenem razkriva, da so Balantiča radi brali in poslušali na vseh kontinentih.

Urednika sta poudarila, da je bilo literarno življenje Balantičeve poezije v prejšnjem režimu zelo oteženo, čeprav v njegovi poeziji ni niti kitice, ki bi odsevala kakšen kulturno-političen ali ideološki angažma. Ogrin je ob tem poudaril: »Njegovih sto pet pesmi je prvovrstna čista lirična poezija. Neskončno daleč stran od ideologije izreka resnico o bitju.« Med pesmimi so tudi religiozne pesmi, ki jih je označil kot »… religiozno liriko, ki prodira v srce«. Dr. Marjan Dolgan, ki je po zgledu bibliografij literarnih klasikov Srednje Evrope predlagal zasnovo knjige na osnovi štirih tematskih sklopov, je med drugim povedal tudi, da so jo želeli izdati leta 2021, ob stoti obletnici pesnikovega rojstva, a so kar naprej odkrivali nove zanimive podrobnosti iz njegovega življenja. Tako je do izdaje prišlo lani, ob osemdeseti obletnici njegove smrti.

Prireditve so se udeležili številni obiskovalci, celo Balantičevi sorodniki. Prisluhnili so lahko tudi nekaterim Balantičevim pesnitvam, ki jih je zrecitiral Tone Ftičar, predsednik JSKD Kamnik.