Zdravniki bodo stavkali, grozijo tudi sodniki

Najprej opozorilna stavka, nato splošna

Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides je napovedal, da bo 9. januarja potekala enodnevna opozorilna stavka zdravnikov in zobozdravnikov, 15. januarja pa se bo začela splošna stavka, ki bo potekala do preklica s strani sindikata ali pa do sklenitve sporazuma o rešitvi stavkovnih zahtev. Prva zahteva je sklenitev dveh aneksov h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike: o uvedbi novega delovnega mesta starejši zdravnik oziroma zobozdravnik specialist in o črtanju določbe kolektivne pogodbe, po kateri nove standarde in normative dela zdravnikov obravnava in potrdi zdravstveni svet ministrstva za zdravje. Aneksa bi se začela uporabljati že 1. januarja. Zahtevi sta še ureditev plač in plačnega sistema zdravnikov na način, ki bo ločen in neodvisen od splošnega sistema plač v javnem sektorju (uporabljati naj se začne 1. julija 2024), in 100-odstotno plačilo stavkajočim v času stavke. Kot je dejal predsednik sindikata Damjan Polh, je za stavko odgovorna vlada, ker ni izpolnila zavez iz sklenjenih sporazumov. »Stavka je mila oblika tega, kar bo sledilo, če se v zdravstvu ne bo nič zgodilo,« je še opozoril. V sindikatu med drugim opozarjajo tudi na prisilne ukrepe, ki jih po njihovi oceni uvaja prejšnji teden sprejet zdravstveni interventni zakon (nanj je državni svet ta teden izglasoval veto), ter na pomanjkanje zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev.

Tudi sodniki za začetek stavkovnih aktivnosti

Začetek stavkovnih aktivnosti, če vlada do 4. avgusta ne izpolni ustavne odločbe glede sodniških plač, je izglasovalo tudi Slovensko sodniško društvo. Predsednica društva Vesna Bergant Rakočević v primeru neizpolnitve ustavne odločbe napoveduje tudi protestne shode, v društvu pa se še odločajo, ali bodo zoper državo vložili kolektivno ali individualne tožbe. Ministrstvo za pravosodje je sicer sodnikom ponudilo, da jim z interventnim zakonom zagotovijo dodatnih tisoč evrov bruto plače na mesec, za kar pa v koaliciji nima podpore. Vesna Bergant Rakočević potezo ministrstva ocenjuje le kot taktiko »sprožanja podpore splošne javnosti proti sodstvu, ki se je v preteklosti že izkazala za učinkovit način nereševanja problema«. Pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan se ob tem zaveda, da je pravni položaj zelo jasen, saj je ustavno sodišče odločilo, da gre pri sodniških plačah za neustavno situacijo. Zato po njenih besedah ni možnosti, da bi sodišče v primeru kolektivne tožbe odločilo v prid državi. Ta bi ob izgubljeni tožbi morala poravnati obveznosti skupaj z obrestmi še za pet let nazaj, je dejala.

Na Brdu posvet diplomacije

Na Brdu pri Kranju je od nedelje do torka potekal 27. letni posvet slovenske diplomacije, ki je bil tudi zadnja priprava Slovenije na nestalno članstvo v Varnostnem svetu Združenih narodov (VS ZN), kar so zunanja ministrica Tanja Fajon, predsednici republike in državnega zbora Nataša Pirc Musar in Urška Klakočar Zupančič ter predsednik vlade Robert Golob v svojih nagovorih označili za uspeh slovenske diplomacije. Po besedah ministrice Tanje Fajon članstvo v VS ZN v letih 2024 in 2025 Sloveniji daje legitimnost, a hkrati tudi veliko odgovornost. Predsednico republike Natašo Pirc Musar skrbi, da se v svetu krha soglasje o pomenu in nujnosti sistema ZN, ob tem pa je poudarila, da se Slovenija ne more in ne sme strinjati s tem, da je ta sistem neučinkovit, zastarel, celo nepotreben. Po oceni premierja Roberta Goloba pa je slovenski diplomaciji letos uspelo temeljito okrepiti ugled Slovenije v svetu, pri tem je poudaril ravno izvolitev v VS ZN. Dejal je tudi, da je vloga slovenskih diplomatskih predstavnikov, ki delujejo na kriznih žariščih – v Tel Avivu, Kijevu in Ramali –, ta trenutek še posebej pomembna.

V Sloveniji prvi Spartan

V sredo je na letališču v Cerkljah ob Krki potekal slovesni prevzem novega taktično-tovornega letala C-27J Spartan. »Letala ne bo uporabljala le Slovenska vojska, temveč bo v službi državljank in državljanov ob naravnih nesrečah, kakršnim smo bili priča letos poleti,« je poudaril minister za obrambo Marjan Šarec. Ministrstvo je sicer septembra naročilo še eno tako letalo, ki bo v Slovenijo predvidoma prispelo konec leta 2024, s tem pa bo po ministrovih besedah Slovenska vojska imela transportne zmogljivosti, ki jih potrebuje. Stroški nakupa dveh transportnih letal Spartan, vključno z vsemi moduli in logistično podporo, zavarovanjem, stroški certifikacije, stroški upravljanja in administrativnimi stroški, znašajo slabih 129 milijonov evrov brez DDV.