Gazela znova na Škofjeloško

Gorenjska gazela je postalo škofjeloško podjetje Sax konstrukcije. Družinsko podjetje, ki ga danes vodi druga generacija, je izvozno naravnano, ostaja pa osredotočeno na zaposlene. Med nominiranci sta bili tudi družbi iz poslovne cone v Šenčurju Kamm in A2U.

Kranj – Gorenjska gazela ostaja v Škofji Loki. Lani je laskavi naziv za hitro rastoče podjetje na regijski ravni prejela družba Nimrod, tokrat pa je romal v roke proizvajalcu izdelkov iz pločevine, družbi Sax konstrukcije.

Družba se bo tako potegovala za naziv slovenske gazele, ki jo bodo razglasili 25. oktobra v Cankarjevem domu. Projekt, ki ga s partnerji pripravlja medijska hiša Dnevnik in letos zaznamuje 23 let obstoja, nagrajuje trajnostno hitro rast in bonitetno odličnost.

Metodološka komisija je v obrazložitvi nagrade poudarila osredotočenost na zaposlene; 26-članski kolektiv je dodano vrednost od leta 2017 do 2022 dvignil z do­brih 27 tisoč na 76 tisoč evrov na zaposlenega, kar je dvajset odstotkov nad državnim povprečjem in 60 odstotkov nad povprečjem panoge. Za 50 odstotkov višje od povprečja dejavnosti so tudi plače, prihodke od prodaje pa so več kot potrojili, zrasli so namreč z 1,3 na 4,3 milijona evrov. »V kulturi odličnosti, ikonične točnosti in nenehnega iskanja, kako naslednjič narediti še bolje, tudi z robotizacijo, so ljudje v Sax konstrukcijah glavni generator inovacij,« so še zapisali. Družba je skorajda povsem izvozno naravnana, saj 95 odstotkov prihodkov ustvarijo na tujih trgih.

Podjetje je leta 1997 ustanovil Zvone Kuželj, danes pa ga vodi druga generacija podjetnikov. Na torkovi prireditvi v kranjski Kovačnici je naziv gorenjske gazele prevzela direktorica Tanja Kuželj.

Med nominiranci za letošnji naziv gorenjske gazele sta bila tudi šenčurski podjetji, trgovec s kolesi A2U in specialist za prodajo vijakov, veznih elementov ter navtične opreme Kamm. Z Urošem Globočnikom, Mirom Ficem in Tanjo Kuželj sta se pogovarjala novinar in urednik Antiša Korljan ter radijka Anja Hlača Ferjančič.

Dostava tudi sredi noči

Na vprašanje, zakaj skoraj ves posel ustvarijo na tujih trgih, Tanja Kuželj odgovarja, da je lažje delati v tujini. »Največji kupec je iz Avstrije, največ izdelkov gre v Nemčijo, največ pribitka je v Švici, najbolj 'cenkajo' Italijani, nekaj pa gre za švicarsko podružnico tudi v Romunijo,« je povzela Kuželjeva. Na drugi strani družinsko podjetje Kamm večinoma posluje na domačem trgu. »Imamo nekaj kooperantov, ki za nas proizvajajo vijake, preostalo pa je serijska proizvodnja evropskega porekla,« pravi Miro Fic iz podjetja Kamm. Ena od značilnosti podjetja je, da z razpoložljivostjo 95 odstotkov izdelkov zagotavljajo dobavo v 24 urah. »Tudi sredi noči smo že dostavili kakšen artikel, če je bila nuja,« pravi direktor družbe, ki je lani zabeležila 8,5 milijona evrov prihodkov.

E-kolesa stvari obrnila na glavo

A2U, sosednje podjetje v šenčurski industrijski coni, jezdi na valu vedno večje potrebe po trajnostni mobilnosti in priljubljenosti kolesarstva, za katero direktor Uroš Globočnik priznava, da gre zasluga tudi kolesarskim asom, kot so Tadej Pogačar, Primož Roglič in šenčurski Matej Mohorič. Letos so v želji po povečanju prodajne mreže in tržnega deleža podjetje prodali holdingu Adventura Investments. Podjetje A2U je sicer lansko leto zaključilo z 10 milijoni evrov prihodkov.

Kot pravi Globočnik, je slovenski kupec dobro poučen, posledično pa tudi zahteven. Povsem drug segment strank pa zajema rastoči trg e-koles. »Če se včasih zdi, da kupci 'specialk' vedo še več kot mi, pa so e-kolesarji povsem drugačni, bolj osredotočeni na uživanje v kolesarjenju,« pravi Globočnik, ki dodaja, da nova tehnologija električnih koles ni spremenila le odnosa do kolesarjenja, temveč tudi njihovo dejavnost, in »obrnilo servis na glavo.« Brez serviserja, ki obvlada popravilo e-koles, si danes kolesarske delavnice ni več mogoče predstavljati. »Čez tri leta bomo prodali toliko e-koles kot avtomobilov, pa nimamo šole, ki bi izobraževala serviserje,« pravi.

Nove tehnologije odgovor na pomanjkanje kadrov

Kadrovska stiska je realnost, ki jo občutijo v vseh treh podjetjih. »Trenutno imamo na oglas za delo CNC-operaterja štiri prijave domačih delavcev in šest iz Pakistana,« je stanje na trgu dela ponazorila Tanja Kuželj.

Tudi zaradi pomanjkanja delovne sile se v podjetjih že zatekajo k avtomatizaciji procesov in uporabi sodobnih tehnologij. Tudi do uporabe umetne inteligence niso zadržani. »Vsaj v marketingu so orodja umetne inteligence že realnost, brez tega ne bo šlo več,« pravi Globočnik, tudi Kuželjeva pa je prepričana, da bi z novimi tehnologijami vsaj delno lahko ublažili kadrovsko stisko. »Če bo situacija s kadri še naprej takšna, kot je danes, je avtomatizacija v naši branži nujna,« pravi.