Izabela Letonja / Foto: Tina Dokl

Ljudje bi se morali bolj poslušati

V to močno verjame letošnja diamantna maturantka mednarodne mature na Gimnaziji Kranj Izabela Letonja, ki si je prav zato izbrala študij prava, saj verjame, da bo tako lahko tudi sama pripomogla k spopadanju z globalnimi problemi. Ob tem se seveda zaveda, da sama ne more rešiti sveta, a je prepričana, da bi prek diskurza vsak lahko prispeval svoj delček.

»Pravo je integrirano v vse pore življenja – tako lahko tudi pomagaš ljudem, saj imamo pravo migracij, okoljevarstveno pravo ... Tako predstavlja tudi način, kako lahko pripomoreš k spopadanju z globalnimi problemi.«

Vaše šolanje je bilo zaznamovano z epidemijo covida-19, saj ste morali pred koncem prvega letnika ostati doma in se potem leto in pol šolati na daljavo. Se vam je v tem času uspelo povezati s sošolci in kako ste ohranjali stike?

Živim v Lescah, torej sem dokaj oddaljena od Kranja in sem imela že v prvem letniku večje težave kot drugi navezati stike. Moram pa priznati, da sem v času pandemije zelo uživala, saj sem precej časa prihranila pri vožnji. Obenem sem si lahko sama organizirala svoj čas, kar mi je res ustrezalo. Stike sem tako začela navezovati šele v drugem letniku po socialnih omrežjih, videopovezavah ... Stkala sem prijateljstva, ki me spremljajo še po odhodu iz gimnazije. Pandemija je tako zelo omejila splošno druženje, mi je pa ponudila priložnost individualno spoznati ljudi skozi osebne pogovore. Veliko ljudi je med korono doživljalo velike stiske, osebno pa sem pandemijo doživljala dokaj pozitivno prav zaradi teh individualnih stikov in načina organizacije pouka.

Kaj vas je vodilo pri izbiri programa mednarodne mature v tretjem letniku?

Zelo me zanimajo mednarodno pravo in mednarodni odnosi ter na splošno globalna politika. Obenem je že starejši brat obiskoval program mednarodne mature, tako da sem vedela, da bi mi bil všeč zaradi bolj poglobljenega pristopa do šolskih predmetov, ki si jih izbereš. Torej ta poudarek na globalnih tematikah in obenem poglobljena obravnava izbranih predmetov me je prepričala, da sem se odločila za ta program. Obenem sem si želela pustiti odprta vrata za študij v tujini.

Kako so potekale vaše priprave na maturo, kaj vas je najbolj skrbelo?

Mednarodni program traja dve leti in obe leti se osredotočaš na šest predmetov, ki si jih izbereš za maturo, zato s snovjo začneš povsem od začetka. Ko sva prej govorili o pandemiji – v programu mednarodne mature je bila velika prednost, ker smo vse predmete obravnavali od začetka in poglobljeno, seveda v angleščini. Ker je torej že v tretjem in četrtem letniku vse potekalo zelo intenzivno, so bile priprave čisto na koncu precej manj zahtevne, saj smo vse opravili sproti. Za vsak predmet smo pripravili tudi raziskovalno nalogo, s čimer smo se prav tako veliko naučili. Tik pred maturo je bilo kljub temu treba »stisniti« in še enkrat pregledati vso snov.

Kaj je bila vaša prva misel, ko ste izvedeli, da ste se uvrstili med elito maturantov celo v svetovnem merilu?

Najprej sem trikrat osvežila spletno stran z rezultati, ker sem mislila, da je kaj narobe. (smeh) Po pravici povedano sem bila čisto šokirana. Nato sem bila izredno hvaležna za vse, kar mi je dal program mednarodne mature, predvsem kako so nas pripravili v šoli, saj je veliko odvisno predvsem od tega. Seveda so bili občutki zelo pozitivni, tudi zato, ker je bila moja družina zelo vesela, pa sošolci so me klicali ... Občutek, ko so drugi veseli zate, je res odličen; takrat se še dodatno osmisli ves trud, ki si ga vložil v priprave. Če smo popolnoma realni, pa je rezultat na maturi pomemben predvsem zaradi tega, ker ti omogoči, da prideš na želeno fakulteto. Zato sem tega rezultata izjemno vesela in sem hvaležna zanj, me pa ne definira v prihodnje. Kajti prav vsak, ki je opravil maturo, je lahko prav tako ponosen na svoj rezultat, še posebno vsi tisti, ki so dosegli trideset točk in več na splošni maturi oziroma štirideset točk in več na mednarodni maturi.

Kaj vse je po vašem potrebno, da dosežeš tak rezultat na mednarodni maturi?

Zagotovo tudi nekaj sreče: pred maturo sem recimo ponavljala ravno stvari, ki so bile potem na maturitetni poli; pa tudi to najbrž, da sem dobila ocenjevalce, ki niso bili prestrogi do mene. Obenem pa moraš do zadeve pristopiti zelo holistično: bolje je, da ponoviš vse, pa četudi malce bolj površno, kot pa samo podrobnosti, saj nikoli ne veš, kaj boš dobil na izpitu. Če ti ob vsem tem uspe odkriti še način učenja, ki ti najbolj ustreza – sama sem recimo izrazito vizualen tip in sem v zadnjem letniku odkrila, da mi zelo pomaga, če si naredim izpiske, skice – se lahko zelo efektivno učiš.

Na splošno je rezultat slovenskih gimnazij na mednarodni maturi zelo visok. Čemu vi to pripisujete?

Zdi se mi, da imamo zelo dobro podporo profesorjev, saj vse šole tega nimajo, obenem pa nam že nacionalna matura v prvem in drugem letniku tlakuje dobro podlago za kasnejše delo na mednarodnem programu. Obenem se že v tretjem letniku opravi izbor, saj med štiridesetimi kandidati izberejo 22 dijakov za mednarodno maturo, ki si tega torej res želijo. Z dobro motivacijo lahko vsak opravi mednarodno maturo, zagotovijo pa jo ravno s tem izborom.

Je po vašem mnenju matura še zrelostni izpit, kot je veljalo nekoč, glede na to, da se mladi danes osamosvajajo vse kasneje?

Malo še vedno je, ker odraža, koliko delovnih navad si pridobil v štirih letih oziroma koliko si se sposoben organizirati, obenem pa vseeno ne odraža vsega tistega, kar je nekoč, saj matura vedno bolj postaja neke vrste prvo izpitno obdobje na fakulteti.

Razmišljate o študiju, delu in življenju v tujini?

Predvsem v okviru mednarodnega prava sem razmišljala o delu v tujini, obenem sem se za mednarodno maturo odločila zaradi možnosti izmenjave ali študija v tujini. Nameravala sem namreč študirati biologijo, nekatere smeri študija, ki so me zanimale, pa so dostopne samo v tujini.

Kaj je pretehtalo, da ste se na koncu odločili za študij prava?

Sodelovanje v debatnem krožku, pri katerem sem že sedem let. Obenem rada veliko govorim, včasih mogoče tudi preveč. (smeh) Pravo se mi zdi zelo zanimivo področje, ker je povsod prisotno; gre za zelo obsežno področje, kar mi ustreza, saj me zanima zelo veliko stvari. Pravo je integrirano v vse pore življenja – tako lahko tudi pomagaš ljudem, saj imamo pravo migracij, okoljevarstveno pravo ... Tako predstavlja tudi način, kako lahko pripomoreš k spopadanju z globalnimi problemi. Seveda nikakor ne mislim, da bom sama rešila svet, bi se pa rada angažirala pri reševanju globalnih problemov.

Na kakšen način ste se sami pripravljeni angažirati in ali se vam zdi, da so na splošno mladi danes dovolj angažirani tako pri družbenih kot tudi političnih vprašanjih, ki bodo krojila vašo prihodnost?

V tretjem letniku sem se udeležila mednarodnega evropskega debatnega turnirja na temo globalnih sprememb, ki je bil namenjen temu, da se v povezavi s tematikami, kot so etična proizvodnja hrane in oblačil, podnebne spremembe in podobno, išče dialog in konkretne rešitve. Prek diskurza na takih in podobnih turnirjih se lahko mladi zelo angažirajo. Del tega pa je tudi to, kaj je posameznik pripravljen sam narediti. A to je manjši del; glede okolja si veliko ljudi želi sprememb, a je počasi čas, da odgovornost prevzamejo tudi tisti, ki imajo moč izvesti konkretne ukrepe.

Kako si vi predstavljate boljšo prihodnost za vse?

Predvsem v smislu nekega ne nujno preveč vljudnega, ampak kljub temu civiliziranega diskurza; ni treba, da vedno sprejmeš idejo drugega, a tudi ko ni strinjanja, je ključna debata o tej ideji. Seveda pri nekaterih stvareh ne more biti kompromisov, recimo pri človekovih pravicah. Sicer pa se mi zdi ključno, da se pogovarjamo. Sedanja polarizacija na dva pola, na pravilno in nepravilno, je zelo kočljiva za reševanje kakršnihkoli problemov. Veliko ljudi bi najbrž spremenilo mnenje, če bi se poslušali oziroma ne bi vztrajali pri svojih stereotipih. Zato je pomemben diskurz, treba je stopiti iz cone udobja.

Kateri so vaši najljubši konjički oziroma kaj najraje počnete v prostem času?

Zelo rada berem, pa tudi pišem, v zadnjem času vedno več poezije. Imam psa, s katerim se veliko ukvarjam, rada gledam filme, zanima me umetnost, zato rada potujem in zahajam v muzeje. Zelo rada poslušam glasbo, najraje rok in džez, ravno sem bila v Zurichu na koncertu enega mojih ljubših izvajalcev, Hozierja. V zadnjem mesecu sem začela izdelovati tudi gobeline, obenem pa sem rada aktivna v naravi, ker se ob tem sprostim.

Kako boste preživeli svoje najdaljše počitnice?

Delam v gostinstvu, malce tudi zaradi tega, da pridobim delovne izkušnje. Takoj po maturi sem šla na morje, načrtujem pa tudi daljše potovanje s prijateljicami, saj ne vem, kdaj bom imela spet toliko časa. Sicer pa zelo veliko počivam in berem knjige, za katere prej nisem imela časa. Ne obremenjujem se s tem, da bi si zapolnila vsak prosti trenutek in bila ves čas dejavna – saj sem bila že zelo produktivna, zdaj si lahko privoščim malo počitka.

Oddajte svoj komentar

Kranj -2°

pretežno oblačno
vlažnost: 96 %
veter: V, hitrost: 11 km/h

-5/2

petek

-2/3

sobota

-2/6

nedelja

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

PRIREDITVE / Ljubno, 8. december 2023

Srečanje harmonikarjev v Ljubnem

IZLETI / Kokrica, 8. december 2023

Pohod po poteh krajevne skupnosti

GLEDALIŠČE / Slovenski Javornik, 8. december 2023

Dobrodelni koncert in razstava

PRIREDITVE / Ljubno, 8. december 2023

Srečanje harmonikarjev samoukov

RAZSTAVE / Radovljica, 8. december 2023

Črno-bela ulica

PRIREDITVE / Visoko, Poljane, 8. december 2023

Potopisno predavanje in predstavitev Loških razgledov

PRIREDITVE / Naklo, 8. december 2023

Prižig lučk

PREDAVANJA / Stara Fužina, Bled, 8. december 2023

O pohodniški poti Juliana

 

 
 

 

 
 
 

V novo leto z ambicioznimi projekti / 22:03, 7. december

Kakšna sanacija mostu pri bivši Planiki? Ali ni bilo rečeno, da se bo zgradil nov most, z dvema voznima pasovoma in pločnikom ter kolesarsko...

Odpadkov na občinski meji nočejo / 13:17, 6. december

Lokacija res ni prava. Je pa čudna slovenska navada, vsi proizvajamo smeti, nihče jih pa noče imeti na kupu. Je res tako težko najti zemljiš...

V pokojni Jugoslaviji ni bilo vse slabo / 12:37, 5. december

Jugoslavija je bila umetna tvorba balkanskih plemen, ki so si tako različna, da ne morejo živeti skupaj. Samo palica jih je lahko držala sku...

O volilnih prevarah / 22:17, 3. december

Pozabil je povedati da se je treba ukvarjati s ključnimi temami, ker so vse podedovane iz njegovih obdobij vladanja (če smo pošteni, tudi od...

Je res to potrebno? / 21:23, 3. december

Se močno strinjam. Zakaj uničevati tisto, kar je dobro? Je res vedno na prvem mestu denar, šele nato ljudje? Kar je pa še bolj žalostno, pos...

Prihaja čas za smučanje / 18:38, 3. december

Se strinjam, dober povzetek stanja v SLO !

Slovenija v nakup šestih helikopterjev / 10:16, 1. december

Groza. Kam mečemo denar.