Samskost

Besedilo: Janez Logar
Kategorija: Nasveti / nedelja, 17. julij 2022 / 13:39  

Prejšnji teden smo pisali o razcvetu individualizma v zahodni družbi. Ta pojav razumemo kot način življenja, lahko pa ga preprosto imenujejo tudi kot samskost. Vedno so bili ljudje, ki se niso poročili in ostali samski. Skoraj vsi poznamo, da so po vaseh pri mnogih hišah imeli »tete in strice«. Svojo samskost pa so kljub temu živeli v družini. Hote ali nehote, na veselje ali malo manjše veselje so ti ljudje živeli in delali skupaj z razširjeno družino. Službe in višji standard danes omogočajo, da samski ljudje živijo v svojih stanovanjih.

Verjamem, da mnogi samski niso zavestno izbrali takšnega stanu. Nekako niso dobili osebe, s katero bi delili vsakdanjik. Tisti, ki smo v zvezi in z družinami, včasih pogledujemo proti samskemu stanu – zdi se, da je manj naporen, da imajo popolno svobodo, ni se treba prilagajati in si brez pogajanj organizirajo življenje. Samski pa iz svojega sveta opazujejo, kako je biti v zvezi. Kaj pa oni dejansko doživljajo v sebi? Pravijo, da jim ni tako lahko, kot je videti. Res je, da imajo več prostega časa, vso energijo porabijo le zase, svobodo, lahko potujejo. Dejansko pa jim ni lahko. Težko je biti sam. Ves čas sam. Saj si organiziraš hobije, izlete, kavice, kolege in kolegice – zvečer pa prideš domov in ni nikogar doma. Nihče te ne čaka, nikomur ne moreš potarnati in z njim deliti veselja. Namesto ljubljenega človeka objameš blazino ali psa. Samski povedo, da so potrebovali leta in leta, da so sprejeli samski stan. Večina samskih pove, da ni ravno olimpijsko vzdušje biti sam.

To lahko potrdimo tudi iz raziskave (Logar, Ernst, 2022). Samski ljudje v primerjavi z ljudmi, ki živijo v zvezi, v povprečju izkazujejo več težkih čutenj (npr. žalost, strah, razočaranje, zavrnitev …) in hkrati manj pozitivnih čutenj (veselje, radost, zadovoljstvo, hvaležnost, spoštovanje …). Samski težje sprejemajo samega sebe, hkrati pa so bolj jezni (v povprečju). Njihovo življenjsko funkcioniranje (upravljanje vsakodnevnega življenja) je slabše in težje se samosprejemajo. Tisti, ki živijo doma, v trenutni družini občutijo manj ponosa in pozitivnih čustev kot oni, ki so v zvezi. Tudi se počutijo, da v povprečju manj soodločajo. Na drugi strani pa zaznavajo več neprijetnih čutenj kot tisti v zvezi. Zanimivo je, da so samski v primerjavi s tistimi, ki so v zvezi, v primarni družini doživljali več neprijetnih čutenj in manj pozitivnih čutenj. Seveda na osnovi teh podatkov ne moremo delati nikakršnih vrednostnih sodb, saj gre za samoocenjevanje.

Zaključimo lahko, da je biti samski težko. Očitno smo ustvarjeni za bivanje v dvoje. Sreča se podvoji, trpljenje pa razdeli. Tisti, ki smo v dvoje, bodimo veseli, da smo skupaj. Samskim želimo čim prej srečati nekoga. Nekaterim pa preprosto prija, da so sami.