Invazivke

Besedilo: Mojca Logar
Kategorija: Nasveti / sobota, 25. junij 2022 / 08:33  

Z dijaki smo se udeležili akcije Mestne občine Kranj Očistimo Kranj invazivk. Morda smo se pri odpadkih ljudje že navadili odvažati posamezne kose odpadkov, ki ne gredo v plastiko, biološke odpadke, steklo ali papir v zbirne centre. Smeti je po gozdovih manj. Zelo neprijetne in tudi nič kaj spodbudne za okolje so tujerodne invazivne rastline in živali, ki se pojavijo, kjer ni treba. Vsak trenutek na svetu izumre precej rastlinskih in živalskih vrst, zakaj potem tovrstne invazivke niso v redu?

Niso v redu, ker so tujke na naših tleh in ker s svojo intenzivnostjo kradejo prostor domačim rastlinam in živalim in jih s tem izpodrivajo. Nič ne bi bilo narobe, če bi lahko uspevali v mešanih sestojih, tako pa tuje povsem izrinejo domače, ki postanejo ogrožene. V naše kraje pridejo kot slepi potnik, slučajno ali pomotoma s kakšnim tovorom, prtljago. Še najpogosteje jih raznaša človek z navoženim materialom, peskom, betonom, malto, prstjo. V trenutku jih dobimo in zelo težko se jih znebimo. Širijo se same od sebe, brez truda in nege. Najbolj intenzivno rastejo na »nikogaršnji zemlji«, ob rekah, potokih, železnici, cestah. Odstranjevanje je zelo zahtevno, saj je mnoge od teh rastlin treba sežgati. Če jih preprosto le izpulimo, pustimo ali celo kompostiramo, jih zelo dobro razmnožimo. Najbolj nadležen je japonski dresnik. Ta se razmnožuje z vsakim delom rastline, s korenino, stebli, listi, cvetovi. Ob cestah ga kosijo in potresajo z žagovino, da čim bolj zadušijo rast. Ponekod ga prekrivajo s črno folijo. Njegove korenine segajo tudi do sedem metrov globoko. Ob vseh ukrepih, kako bi ga odstranili, lahko občudujemo njegovo voljo do življenja. Nekatere druge rastline so strupene in ob stiku s kožo in sončno svetlobo dobimo lahko hude opekline (orjaški dežen in ambrozija). Žlezava nedotika ima lepe vijolične cvetove, ki se ob dotiku širijo, zato ime nedotika. Ta je še najlažja za odstranjevanje. Je enoletna rastlina, tako jo preprosto izpulimo in pustimo na mestu. Gotovo ste že srečali kanadsko zlato rozgo, enoletno suholetnico, drobnocvetno nedotiko. Mnoge med njimi so ušle z vrtov. Morda je to tako kot pri ljudeh. Če so razmere za življenje ugodne, se bo na prazen prostor vedno nekdo naselil. Kdor bo kazal večjo moč, energijo in voljo za življenje, si bo izboril več prostora.

Odstranjevanje teh ras­tlin je kot tek na dolge proge, kjer potrebujemo veliko rok in večkratno ponavljanje. Nekako smo podobni Sizifu in njegovi skali. Tako so si na Mestni občini Kranj omislili očiščevalno akcijo, ki smo se ji z dijaki pridružili. Prostovoljstvo je veščina, ki jo je vredno vzgajati od mladih nog. Dijaki so več kot zgledno opravili svoje delo, ki ga lahko posnemamo.