Med sanjami in realnostjo

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Gospodarstvo / četrtek, 16. junij 2022 / 11:34  

Dolgo časa se je napovedovalo, zdaj pa se uresničuje. Evropska centralna banka je že pred časom napovedala dvig obrestnih mer, minuli teden pa sporočila, da bo (prvič po enajstih letih) ključno obrestno mero julija dvignila za četrt odstotka. Ta bo tako sicer še vedno v negativnem območju, a že septembra, ko je napovedan nov dvig, bo najverjetneje prestopila ničelno mejo. Postopno dvigovanje centralna banka napoveduje tudi v prihodnje, cilj pa je jasen – zamejiti naraščajočo inflacijo, ki je maja v evrskem območju znašala 8,1 odstotka. Končuje se tudi skoraj sedemletno obdobje negativnega euriborja. Dvanajstmesečni je v pozitivno območje vstopil že aprila, šestmesečni, ki je bolj relevanten za slovenske kreditojemalce, pa prejšnji teden.

Obdobje negativnih obrestnih mer se torej končuje, kar bi lahko v težave spravilo marsikoga, ki si je stanovanjski problem pred leti reševal z najemom kredita s spremenljivo obrestno mero. Ob strmi rasti cen energentov in življenjskih potrebščin lahko družinski proračun zamaje že nekajodstotni dvig mesečne anuitete, kaj šele znatnejša rast, do katere bi prišlo v primeru, če bi se euribor povzpel proti vrednostim iz leta 2008 in 2009, ko je presegel pet odstotkov.

Prav nizke obrestne mere so ob ugodni gospodarski klimi v minulih letih tudi pri nas krepile povpraševanje po nepremičninah, ki mu trg ni mogel slediti, rezultat pa je rast cen, ki so se povzpele do rekordne vrednosti.

Nakup oz. gradnja stanovanja ali hiše predstavlja enega največjih in najpomembnejših izdatkov v življenju posameznika, uresničitev sanj pa nikoli ni bila lahka naloga. Ob vse višjih cenah imamo pri nas srečo, da je stanovanjska gradnja predvsem zunaj urbanih središč zasnovana tako, da omogoča sobivanje več generacijam. Brez tega bi bila verjetno stiska predvsem mladih danes še večja. Najem kot druga opcija v Sloveniji, kjer stremimo po lastniški nepremičnini, in pa ob najemninah, ki so cenovno primerljive z višino mesečnega obroka kredita, ni prav privlačen, a v primeru, da bi se krediti precej podražili, se utegne tudi to spremeniti.

Mnogi se še dobro spominjajo gospodarske krize, ki je tudi Slovenijo močno prizadela pred dobrim desetletjem. Takrat smo poslušali, da se takšen globalni pretres morda zgodi enkrat v življenju posameznika. Danes se napoveduje nov. Kako močan bo, pa je odvisno tudi od tega, kako uspešno se bo Evropa in z njo Slovenija spopadla z izzivi, ki prihajajo. Upajmo, da nas bodo izkušnje iz preteklosti obvarovale pred napakami, sicer visoke cene kreditov ne bodo naša edina težava.