»Presvitlega« cesarja uniforma

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / sreda, 25. maj 2022 / 21:27  

V Narodnem muzeju Slovenije so predstavili polkovniško paradno uniformo nekdanjega avstrijskega cesarja Franca Jožefa I., ki je bila več kot pol stoletja na izposoji v Pokrajinskem muzeju Maribor. Pristnost uniforme med drugim potrjuje tudi prevzemna dokumentacija iz leta 1913.

Paravan, ki je na novinarski predstavitvi v Narodnem muzeju zakrival uniformo avstrijskega cesarja Franca Jožefa I., ni dolgo zdržal v svoji funkciji. Radovednost zbranih je bila že po uvodnem nagovoru direktorja muzeja dr. Pavla Carja potešena ob zelo dobro ohranjeni temno modri polkovniški paradni uniformi, ki jo je nosil cesar Franc Jožef I., zagotovo ena izmed najpomembnejših zgodovinskih osebnosti ne le v Slovenskem, ampak tudi v evropskem in svetovnem prostoru. Cesar je monarhiji – torej tudi Slovencem – vladal od leta 1848 pa do svoje smrti leta 1916. Le kdo ne bi bil ponosen na ta pomembni del vladarske garderobe?

Uniforma je spet doma

»Uniforma ni bila nikoli izgubljena,« je povedal direktor Car; da pa sta bila s kustosom iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije Markom Ličino nemalo presenečena in hkrati navdušena, ko sta dragocenost izpred sto in več let odkrila med raziskovanjem v depoju Pokrajinskega muzeja Maribor. Leta 1969 je bila uniforma s še nekaj sto drugimi predmeti v mariborski muzej posojena za razstavo Uniforme v zgodovini, kasneje pa je bila na ogled tudi na stalni razstavi o oblačilni kulturi. Muzealci so v Mariboru 53 let dobro skrbeli zanjo, zdaj pa je ta – lahko bi rekli – spet doma in jo bodo jeseni v Narodnem muzeju predstavili na razstavi o odlikovanjih na Slovenskem.

Kot monarh je Franc Jožef I. velik del svojega javnega življenja preživel v uniformi, saj je bila to neke vrste njegova vsakodnevna »delovna obleka«. Fotografije ga izjemno redko kažejo v kakšni drugi, civilni opravi. Kot vrhovni poveljnik je imel več vrst feldmaršalskih uniform: pohodno (ali delovno) ter gala uniformo, ki jih je izbiral glede na priložnost. Med cesarjevimi oblekami je bilo veliko tudi polkovnih uniform, ki jih je kot imetnik različnih domačih in tujih polkov nosil ob posebnih polkovnih proslavah in drugih priložnostih. Med drugim je nosil tudi uniformo 1. pehotnega polka, kakršna je tokrat predstavljena v Narodnem muzeju. vendarle ne gre za povsem običajno polkovniško uniformo, med drugim povedo našita ušesca in vrvice za nošnjo odlikovanj. Ta so bila namenjena štirim odlikovanjem najvišje stopnje v avstro-ogrski monarhiji, kar uniformi daje »cesarsko« veljavo.

Cesar jo je nosil na poroki

Pristnost uniforme dokazujejo dokumenti. Pred 109 leti, 13. aprila 1913, je Franz pl. Stefenelli iz Gradca, pripadnik cesarske plemiške telesne straže, Kranjskemu deželnemu muzeju, predhodniku današnjega Narodnega muzeja Slovenije, podaril: vojno suknjo cesarja Franca Jožefa I., jermen za njegovo sabljo in tako imenovani porte eppe. Tri mesece kasneje je omenjeni Stefenelli muzeju podaril še cesarjeve vojne hlače. Kot je povedal Darko Knez iz narodnega muzeja, je vidno v zapisu direktorja takratnega Kranjskega deželnega muzeja Josipa Mantuanija, da je Stefenelli nameraval muzeju podariti še feldmaršalsko obleko cesarja Franca Jožefa I., a do tega očitno ni prišlo, saj se je začela prva svetovna vojna.

Da gre prav za cesarjevo uniformo, pričajo tudi arhivski dokumenti: podpisani in potrjeni izjavi Franza pl. Stefenellija iz Gradca, zahvalno pismo direktorja Kranjskega deželnega muzeja in seveda zapisi v inventarni knjigi iz leta 1913. Iz slednje je tudi razvidno, da je omenjeni, ne glede na to, da je predmete podaril, zanje prejel tudi plačilo. Skupaj za vse predmete je dobil 190 kron, od tega za suknjo 100 in za hlače 25, jermen za sabljo 20 in porte eppe 45 kron. »Če ta podatek povežemo še s tem, da v Mantuanijevem zahvalnem pismu Stefenelliju zasledimo željo darovalca, naj se ta dar za zdaj ne objavi, nam to odpre nekaj vprašanj. Domnevamo, da je darovalec to obleko dobil v dar od samega cesarja, ker pa je bil ta še živ, najbrž ne bi bilo primerno, da bi Stefenelli njegov dar podarjal oziroma prodajal naprej. Morda Stefenelli cesarjeve uniforme zato ni podaril muzeju v Gradcu, kjer je sicer živel, lahko pa, da se je za Ljubljano odločil tudi zato, ker je bil tu rojen,« je povedal Knez.

Poznavalec uniform Marko Ličina poudarja, da o pristnosti uniforme govorijo tudi predmeti sami. Po etiketi v notranjosti suknjiča je bil ta izdelan leta 1907 v znani krojaški delavnici Antona Uzla (Anton Uzel & Sohn) na Dunaju, ki je kot priznanje za kakovost svojih izdelkov nosil tudi naziv dvornega dobavitelja (Hoflieferanta). V Avstriji je ohranjenih več uniform Franca Jožefa I., ki jih je izdelal isti krojač. Za izdelavo suknjiča je bilo uporabljeno najboljše volneno blago in za podlogo najfinejša svila. Tudi pozlačeni trakovi za oznake činov imajo srebrno, in ne cenejše bakrene osnove. O prejšnjem lastniku pa največ povedo našita ušesca in vrvice za nošnjo odlikovanj. »Enako uniformo je Franc Jožef I. nosil 21. oktobra 1911 na poroki bodočega cesarja Karla Franca Jožefa in princese Cite Burbonsko-Parmske v Schwarzauu, ki je dobro dokumentirana s fotografijami in celo filmsko kamero. Žal pa ne moremo z gotovostjo trditi, da gre za prav isto uniformo, ki jo danes hrani Narodni muzej Slovenije,« je še dodal Ličina; da je uniforma na neki način tudi zelo oseben predmet tistega, ki jo je nosil.

Uniforma tu, odlikovanja na Dunaju

»V konservatorsko-restavratorsko delavnico Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož smo z velikim navdušenjem sprejeli izziv priprave uniforme za razstavo. Za konservatorje je posebno doživetje, kadar dobimo v roke oblačilo pomembne osebnosti, ki ga je nekoč nosila,« je povedala dr. Eva Ilec in poudarila, da je največ poškodb utrpela notranja podloga: »Ta je svilena in je zelo krhka, zato se je v rokah kar drobila.«

Suknja je sicer sešita iz fine volnene tkanine v temno modri barvi, podloga s svilenim taftom pa je v bež odtenku. Na tako imenovanem ruskem ovratniku je dekorativni trak iz kovinskih niti, verjetno iz srebra. Enak trak je na spodnjem robu rokavov. Suknja se zapira enoredno s kovinskimi gumbi, ki so verjetno pozlačeni. Seveda pa bodo podrobne analize, ki bodo še sledile pred začetkom konserviranja, podale natančne podatke o materialih. Kot je še povedala Ilčeva, bodo za restavriranje in konserviranje uniforme Franca Jožefa I. porabili okrog petsto ur.

Čeprav odlikovanja Franca Jožefa I. seveda hranijo na Dunaju, pa zato, da bi videli uniformo »presvitlega« cesarja, ne bo treba na pot, saj imamo eno izmed njih tudi v Ljubljani.