Milan Kučan na slovesnosti v Dražgošah / Foto: Tina Dokl

Naš odpor je bil globoko smiseln

Na današnji opoldanski svečanosti pri spomeniku v Dražgošah so počastili 80. obletnico boja Cankarjevega bataljona z Nemci in kasnejšega nemškega zločina nad vasjo in vaščani. V boju je padlo 9 partizanov, v nemškem maščevanju pa je umrlo 41 domačinov. O dogodkih pred 80 leti in sedanjih razmerah v Sloveniji je govoril prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. Objavljamo poudarke iz njegovega govora.

Dražgoše – Zaradi ukrepov za preprečitev širjenja okužb je bila udeležba na današnji spominski slovesnosti manjša. Lani je slovesnost odpadla in so predstavniki države, politike in krajevnih oblasti h kostnici padlih in umorjenih položili vence. Na prireditveni prostor za 750 ljudi je bilo mogoče vstopiti z dokazilom o izpolnjevanju pogoja PCT, drugi udeleženci pa so svečanost spremljali s ceste nad spomenikom in okoliških bregov. Med udeleženci so bili nekateri predstavniki politike, v imenu države pa je venec k spominski plošči pod spomenikom položil tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.

Slavnostni govornik, prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, je govor začel z besedami: »... da se je tu na obronkih Jelovice zgodilo, kar se v vojnah dogaja. Izzvalo je vse, kar je v človeku najžlahtnejšega, zbudilo pa tudi, kar je v njem najslabšega.«

»Boju in odporu borcev Cankarjevega bataljona, ki je bil visoko etično utemeljen s pravico naroda do obrambe svoje svobode in obstoja, je sledil strašen zločin. Maščevanje zaradi poraza, ki ga je prvič na tleh tretjega rajha doživela nemška vojska, je bilo strašno. Njen moralni poraz je bil hujši od vojaških izgub. Ognjeni zublji so bili poslednje, kar so videle oči v goreče domačije vrženih nič krivih domačinov. Njihov edini greh je bil, da so ljubili domovino in so jo po svojih močeh tudi pomagali braniti. Podobne strahote se takrat niso dogajale samo v Dražgošah. Podobno usodo je doživelo Ustje v Vipavski dolini pa češke Lidice pa Oradour v Franciji in Lipe v Istri, Kitin v Belorusiji, Marzalotta v Italiji. Vojna je presežno zlo. Je zlo zoper človečnost, Je pot v barbarstvo. Zato je delo za mir tako dragoceno. Za mir je šlo tudi v vojni, izzvani z agresijo JLA proti Sloveniji, ki jo je zapovedala hegemonistična politika takratnih centralističnih jugoslovanskih oblasti priti slovenskemu narodu, ki je uveljavil svojo pravico do samoodločbe. Slovenci nismo želeli vojne. Svojo odločitev smo želeli uveljaviti po mirni poti, z dogovorom in zoper nikogar. Tudi to vojno so napadalci izgubili, ker za svoje početje niso imeli etičnega opravičila in zato tudi ne motiva. Naš odpor je bil globoko smiseln, čeprav je bil nasprotnik v orožju močnejši. Odpor je omogočil pogajanja, ki so zagotovila mir. Mir v Sloveniji je odprl pot do njenega mednarodnega priznanja. Globoko smiselna sta bila tudi boj in žrtev Slovencev med drugo svetovno vojno. Bila sta nesorazmerno velik prispevek k obrambi človeške civilizacije pred barbarstvom, ki ga je prinašal fašizem.«

Govornik Milan Kučan je v nadaljevanju dejal, da živimo v razmerah, ko se svet spopada z resno, težko obvladljivo nevarnostjo, ki jo prinaša epidemija. V zavetju tega spopada prihaja do skrb vzbujajočih posegov v vrednotne temelje, na katerih sta utemeljena sodobna demokratična družba in mednarodni pravni red. Spodjedajo ju populizmi in nacionalizmi, protisolidarnostne suverenitetne doktrine in egoizmi, znotraj katerih je vse več znamenj oživljanja fašizma. Žal po Kučanovem mnenju v narodu, ki je že bil njegova žrtev, ni pričakovanega odpora in zavračanja, ampak je slišati opozorila, da gre za pretiravanja. Spomnil je, da je fašistična ideologija prišla na oblast z uporabo in zlorabo mehanizmov demokratične parlamentarne demokracije. »Zato ohranjamo občutljivost pri prepoznavanju znamenj njenega obnavljanja, zato moramo nanje opozarjati tudi v novih razmerah in jih imenovati s pravim imenom,« je povedal Kučan.

Povedati je treba, je dejal govornik, kam vodijo razgradnja ustavne ureditve, izigravanje in izsiljevanje zakonov, posegi v načelo delitve oblasti, napadi na sodstvo in sodnike, na svobodo tiska in človekove pravice in podobni primeri. Nanje je treba opozarjati in se temu upreti v imenu spoštovanja do svobodoljubnih prizadevanj preteklih rodov in odgovornosti do prihodnosti.

»Prihodnost pričakujemo Slovenci raztreščeni kot nikoli doslej. Ne le po starih ločnicah, ki se vsiljujejo še iz tragičnih dejanj med drugo svetovno vojno in po njej. Razdvaja nas tudi brezobzirno razkazovanje moči sedanjih oblasti, ki v življenje ljudi sistematično vnaša nove razdore,« je povedal govornik in poudaril, da so dosežki vlade v resnici dosežki celotne slovenske družbe, naporov in odrekanj velike večine državljanov. »Veselimo se jih vsi, saj dokazujejo vitalnost in ustvarjalnost naših ljudi. Spoštujemo svoje delo in smo ponosni na doseženo. Nismo bili in nočemo biti solzna dolina nesrečnih in nezadovoljnih ljudi. Ostajamo pa kritični,« je rekel Milan Kučan in poudaril, da namesto samohvale potrebujemo pošteno in realno oceno tako razmer kot cene, ki jo bomo za te dosežke plačevali. Čas po epidemiji bo zahteven. Okrevanje pa dolgo in težko. Upravljanje države bo zahtevalo zaupanje in podporo državljanov, tudi odrekanja.

Oddajte svoj komentar

Kranj 18°

pretežno oblačno
vlažnost: 90 %
veter: SZ, hitrost: 11 km/h

13/27

ponedeljek

14/27

torek

13/26

sreda

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

 

 

OBVESTILA / Šenčur, 23. maj 2022

Zbor članov Turističnega društva Šenčur

PRIREDITVE / Šenčur, 23. maj 2022

Dnevi medgeneracijskega sožitja v Ljubljani

IZLETI / Kranj, 26. maj 2022

Planinsko-pohodniški izlet Kavčič–Lipnik

IZLETI / Škofja Loka, 27. maj 2022

V Prekmurje

IZLETI / Kranj, 27. maj 2022

Z vlakom do Kopra, peš v Izolo

IZLETI / Kranj, 28. maj 2022

Na hrvaško Ivanščico

IZLETI / Kranj, 3. junij 2022

V gore ob Gardskem jezeru

 

 
 

 

 
 
 

Treba se je povezovati / 19:17, 21. maj

Sedeže podjetij čimprej prenesti v Avstrijo. Svoboda prinaša nacionalizacijo.

Žirovska Alpina prešla v roke Čehov / 19:15, 21. maj

Ocenjena vrednost 20M€, dolg 30M€. Neka jaka firma. Nakup ima toliko smisla kor Merlakova vlaganja v Bohinj.

Žirovska Alpina prešla v roke Čehov / 09:24, 21. maj

Nič bati! Bomo drago nazaj kupili (politika in najboljši menedžerji si bodo omastili brke), vložili davkoplačevalski denar (nobene nove boln...

Poslanci izvolili predsednico / 08:41, 20. maj

Gospodarska rast 9,80 %
Inflacija 7%
Dvig cen osn. življ. potrebščin cca. 40%
Višje plače 0%
Evo, mamo mi to...

Žirovska Alpina prešla v roke Čehov / 08:37, 20. maj

Odlično, a je še kej ostalo iz gnilega socijalizma, da nismo prodal?

Rekonstrukcija Železniške ulice / 23:19, 19. maj

Konec projekta bo verjetno oktobra. Samo letnica še ni znana. Kako obnavljajo ceste po Radovljici... to svet še ni videl. Po smrt poslat te izvajalce. To je noro.

Plinovod zapletel umestitev brvi / 08:04, 19. maj

Kako so dobili gradbeno dovoljenje brez PZI-ja mi ni jasno, če ne vedo, da je na trasi plinovod. Nekdo na upravni enoti je bil dobro podmazan.