O začetkih loškega gospostva

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Zanimivosti / sreda, 24. november 2021 / 17:29  

Na trinajstem Krekovem večeru v Selcih so se posvetili začetkom nekdanjega loškega gospostva. Leta 2023 bodo namreč praznovali 1050. obletnico njegovega nastanka.

Selca – Kulturno društvo dr. Janez Evangelist Krek je v petek v Krekovem domu v Selcih priredilo trinajsti Krekov večer, s katerim so odprli dogajanje v okviru zaznamovanja 1050. obletnice nastanka loškega gospostva, ki jo bodo praznovali leta 2023. Na dogodku, ki so ga naslovili Že več kot tisoč let, so gostili prof. dr. Metoda Benedika, ki je bil dolgoletni predavatelj zgodovine Cerkve na Teološki fakulteti in gvardijan Kapucinskega samostana v Škofji Loki.

Prof. dr. Benedik se je osredotočil na začetke loškega gospostva, ki je nastalo 30. junija 973, ko je nemški cesar Oton II. freisinškemu škofu Abrahamu z darilno listino podelil celotno porečje Selške Sore, na Sorškem polju pa ozemlje zahodno od potoka Žabnice od njenega izvira pod Sv. Joštom do izliva v Soro pri Lipnici. V listini sta med drugim prvič pisno omenjena kraja Lonka (zdaj Stara Loka) in Selca, zato so si v Škofji Loki in Železnikih za občinski praznik izbrali 30. junij. Predavatelj je predstavil tudi kasnejše darilne listine, s katerimi se je loško gospostvo širilo. Oton II. je že 23. novembra 973 Abrahamu podelil še velik del Poljanske doline, 24. novembra 1002 pa je rimsko-nemški kralj Henrik II. loškemu gospostvu pridružil še »posest Stražišče med rekami Lipnico, Savo in Soro«, ki se je pokrivala z območjem šmartinske pražupnije. Leta 1030 se je loško gospostvo razširilo še naprej proti Žirem. Kot zanimivost: v 13. stoletju so mu pridružili tudi ozemlje Dovjega in Mojstrane. »To je po dolinah Vrat in Kota segalo do vrha Triglava; tako so na ozemlju nekdanjega loškega gospostva stali tudi Aljažev stolp na Triglavu, dom na Kredarici in Staničeva koča,« je razložil.

Prof. dr. Benedik se je med drugim dotaknil tudi župnij, ki so bile v tistem času prve »upravne enote«, ne le v cerkvenem, ampak tudi v posvetnem pomenu, kot je razvidno iz ustanovnih listin loškega freisinškega gospostva. »Na Gorenjskem so kmalu po letu 800, ko so tod začeli misijonsko delo misijonarji iz Ogleja, nastale prve župnije: sv. Klemena na Rodinah, sv. Kancijana v Kranju, sv. Mihaela v Mengšu, sv. Jurija v Loki.« Dodal je, da se je od pražupnije sv. Kancijana še pred letom 1000 izločila nova pražupnija, sv. Martina v Stražišču, katere ozemlje je bilo, kot že omenjeno, leta 1002 priključeno loškemu gospostvu.