V spomin: Dr. Vladimir Žumer (1949–2021)

»Karkoli v življenju delaš, delaj preudarno in misli na konec,« je bilo temeljno življenjsko vodilo dr. Vladimirja Žumra, ki se je devetnajstega marca v 72. letu starosti nepričakovano odpravil na svoj poslednji camino. Vlada Žumra smo Preddvorčani zadnja leta, ko se je po upokojitvi za stalno priselil v našo občino, spoznavali predvsem kot neutrudnega in strastnega romarja v Santiago de Compostelo. Jakobove romarske poti v Španiji sta z ženo Francesko odkrila leta 2008, ko sta se do Santiaga odpravila prvič. Romanja sta potem vsa leta ponavljala, skupaj s prijatelji ali vsak zase. Vlado je rad poudaril, da je celodnevna in večmesečna naporna hoja najboljše zdravilo za telo, dušo in duha. Da bi čim več ljudi navdušila za hojo, sta zakonca Žumer osnovala in trasirala tudi preddvorsko različico slovenske Jakobove poti, ki pelje iz Hraš pri Vodicah, čez preddvorski Sv. Jakob do Brezij.

Vladimir Žumer pa ni znan samo kot popotnik in predavatelj romarskih doživetij, pač pa velja za enega najpomembnejših in najbolj uspešnih slovenskih arhivistov vseh generacij. Njegov strokovni in raziskovalni opus je izjemen na vseh treh področjih slovenske arhivistike: pri razvijanju znanstvene arhivske teorije in prakse, pri organizaciji arhivske službe in pri seznanjanju strokovne in širše javnosti z vlogo in pomenom arhiviranja dokumentacije. Po končanem študiju zgodovine in sociologije na ljubljanski Filozofski fakulteti se je leta 1973 najprej za trinajst let zaposlil v Zgodovinskem arhivu, nato pa sprva kot namestnik direktorice in kasneje kot direktor opravljal vodilno funkcijo Arhiva Republike Slovenije. Po koncu mandata leta 2004 je do upokojitve vodil Arhivski center za strokovni razvoj. Pri svojem delu je osrednjo pozornost namenjal strokovni obdelavi arhivskega gradiva in njegovi valorizaciji. Vrednotenju arhivskega gradiva je namenil tudi obe svoji znanstveni deli, najprej leta 1994 magisterij in nato leta 2007 še doktorat. Za dosežke pri razvoju slovenske arhivistike, za varovanje in ohranjanje arhivske dediščine, za strokovna izobraževanja in arhivsko zakonodajo je dr. Žumer leta 2004 prejel Aškerčevo nagrado, ki je najvišje državno priznanje s področja arhivistike. Dr. Vladimir Žumer je bil mednarodno priznan arhivski strokovnjak tudi na področju informatizacije arhivskega gradiva, za kar je leta 2015 prejel češko državno odlikovanje.

Oddajte svoj komentar

Kranj 3°

zmerno oblačno
vlažnost: 95 %
veter: Z, hitrost: 11 km/h

4/15

ponedeljek

1/17

torek

2/22

sreda

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

OBVESTILA / Šenčur, 20. marec 2023

Umovadba

OBVESTILA / Preddvor, 21. marec 2023

Umovadba za starejše

PRIREDITVE / Šenčur, 21. marec 2023

Vadba za zdravo hrbtenico

PRIREDITVE / Kranj, Zgornja Besnica, 21. marec 2023

Spominski slovesnosti

PRIREDITVE / Kranj, Zgornja Besnica, 23. marec 2023

Spominski slovesnosti

IZLETI / Kranj, 23. marec 2023

Na Slavnik

IZLETI / Kranj, 23. marec 2023

Katarina–Grmada

IZLETI / Kranj, 25. marec 2023

Velike Lašče–Kamni vrh–Grmada

 

 
 

 

 
 
 

»Oprostilka« za nekdanje vodstvo bolnišnice / 15:00, 15. marec

Če niste bili v njihovi koži ne morete soditi. Ali se vam sanja, kako je biti po krivem obsojen, ko si vse življenje delal pošteno in predan...

Zdaj pravnomočno: Klopčič je nedolžen / 17:11, 11. marec

Groza. Obsodba "dokaži da nisi kriv" še kar velja v miniJugoslaviji.

»Oprostilka« za nekdanje vodstvo bolnišnice / 17:06, 11. marec

Odlična novica za pogojno obsojene. Odškodnine ne bodo nizke.

Zdaj pravnomočno: Klopčič je nedolžen / 11:15, 11. marec

20 let čakanja, pa očitek sodišču. Kaj pa oprostilne županu in njegovim najlepšega mesta, pa ...

Zdaj pravnomočno: Klopčič je nedolžen / 08:40, 11. marec

Seveda je nedolžen. Kot vsi v RKC.

»Oprostilka« za nekdanje vodstvo bolnišnice / 08:37, 11. marec

Seveda. Pričakovano. Nikoli nihče nič kriv. Samo kuverte krožijo.

Kakšno šolo za naslednje desetletje? / 07:56, 11. marec

Vzgoja in izobraževanje v tujini gre v smer redefiniranja biologije. Kar počnejo recimo z otroci v vrtcih in kaj delajo starši z mladoletniki. Groza.