Ivan Vesel, avtor prvega slovenskega bontona / Vir: Občina Mengeš

Veselov Olikani Slovenec

Letos mineva sto petdeset let, odkar je pri Slovenski matici izšel prvi slovenski bonton – Olikani Slovenec Ivana Vesela, duhovnika, rojenega v Mengšu.

Ivan Vesel (1840–1900) je bil duhovnik, sicer pa pesnik, pisatelj, dramatik in prevajalec. Vesel, ki se je pod svoja dela podpisoval Vesnin, se je rodil v Ravbarjevem gradu v Velikem Mengšu, nato pa se je družina preselila v Ljubljano. Kot duhovnik je služboval v različnih slovenskih krajih, na Gorenjskem denimo v Poljanah nad Škofjo Loko, nazadnje pa v Trnovem pri Ilirski Bistrici, kjer je tudi pokopan.

Vesel je že v mladih letih prevajal rusko literaturo, tudi sam je pesnil in veliko objavljal, prijateljeval pa je z mnogimi literati svojega časa, med njimi s Kettejem, Gregorčičem in Aškercem. V tedanjih intelektualnih krogih je veljal za zavednega Slovenca in svetovljana.

Ker Slovenci v tistem času še nismo imeli svojega priročnika lepega vedenja oz. bontona, se je pisanja lotil sam. V pomoč so mu bili številni tuji vzori, predvsem nemška priročnika Kniggeja in Wenzla, pa tudi domači, med njimi v največji meri Slomškov Blaže in Nežica v nedeljskej šoli.

Veselov Olikani Slovenec je danes domala pozabljen, čeprav gre za prvo slovensko knjigo, ki se posveča lepemu vedenju. Svojstven poklon svojemu rojaku tako predstavlja ponatis, ki so ga leta 2006 izdali v Mestnem muzeju Mengeš. Pri tem so po besedah direktorja muzeja Janeza Škrlepa posebno pozornost posvetili zunanji podobi knjižice, ki je domala enaka kot njena izvorna različica. V posebnem zvezku pa so izdali še obširno spremno besedo Marije Cvetek, publicistke, etnologinje in bibliotekarke ter upokojene profesorice slovenskega jezika.

Po zaslugi mengeškega muzeja in Marije Cvetek se tako ob 150-letnici izida lahko pobliže spoznamo z delom Ivana Vesela. Ta knjižico razdelil na štiri poglavja. V prvem bralcu sporoča, »kako se vedimo proti Bogu«, v drugem pa, kako naj se obnašamo do samega sebe, v tretjem, najobširnejšem, kako naj se vedemo do drugih, in v četrtem, kako se je treba vesti do »neumne živine«.

Avtor se je v svojem delu spopadel s primanjkljajem slovenskega strokovnega izrazja, ki ga je dobesedno prevajal iz nemščine, kot poudarja Cvetek, pa je nekaj besed najbrž tudi na novo skoval. Vsekakor pa še ni uporabil besede bonton, ki izhaja iz francoščine in pomeni dober ton oz. lepo vedenje ali obnašanje.

Olikani Slovenec je tudi dokument svojega časa. Avtor je živel v patriarhalnem obdobju, ko je vera v življenju zavzemala precej večji pomen kot danes. Zato v priročniku nagovarja predvsem moškega bralca katoliške vere. Vendarle pa ga pouči, da mora spoštovati ljudi vseh ver in tudi neverne. V duhu stanovsko precej razslojene družbe, v kateri je obleka poudarjala družbeni položaj posameznika, svetuje tudi glede pravil oblačenja: »Ne oblači se čez svoj stan, pa tudi ne pod-nj, ne bolje, nego ti premoženje pripušča, pa tudi ne preslabo.« Pozornost namenja tudi pravilom vedenja do pripadnikov nižjega in višjega sloja. Medtem ko veleva, naj z nižjim slojem ravnamo spoštljivo, o pogovoru z »velikaši« med drugim pravi: »Ko bi bil velikaš še tako prijazen in ljubezniv z nami, ko ne bi ravnal z nami kakor zavetnik, ampak kakor prijatelj, ne spozabljajmo se; vedimo, da je tega moža nad nas povzdignilo ali rojstvo ali dostojenstvo.« Podaja pa tudi nekatere povsem praktične nasvete glede osebne higiene ali obnašanja, ki se nam danes zdi samoumevno: »Varujmo se pljuvanja, vzlasti v sobah, kjer so tla opažena ali pregrnjena s preprogami.«

Čeprav takšna priporočila na današnjega bralca delujejo zastarelo, pa številna Veselova napotila še danes veljajo: »Ne bodi lačen prazne časti, ne bodi hlapec ljudi.« Ali pa: »Ravnaj vedno po enem načelu; tvoje misli, besede in djanja naj bodo ko veje in vejice, ki ženo iz enega debla.« In: »Bodi mož beseda tudi v najmanjših rečeh, vedno zvest ostati v obljubah in resničen v govoru.«

Vsekakor nasveti, ki se jih še danes velja držati.

Oddajte svoj komentar

Kranj 9°

oblačno
vlažnost: 98 %
veter: JV, hitrost: 11 km/h

2/17

petek

3/18

sobota

3/12

nedelja

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

GLEDALIŠČE / Podnart, 22. marec 2024

Monokomedija Jutri začnem odpovedana

OBVESTILA / Gorenjska, 22. marec 2024

Ali sem fit?, tombola, kulinarična delavnica ...

PRIREDITVE / Stara Loka, 22. marec 2024

Pasijonski večer

PRIREDITVE / Visoko, 22. marec 2024

Ob materinskem dnevu

DELAVNICE / Lesce, 22. marec 2024

Velikonočne delavnice

PRIREDITVE / Brezje, 23. marec 2024

Romanje po Rožnovenski poti

OBVESTILA / Kranj, Šenčur, Cerklje, Goriče, 23. marec 2024

Meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterola

PRIREDITVE / Spodnji Brnik, 24. marec 2024

Ob materinskem dnevu

 

 
 

 

 
 
 

Kranj diha z vojašnico / 22:55, 20. marec

Migranti bojo vsaj rodnost popravli, vlada te pa na suho nateguje ;)

Kranj diha z vojašnico / 20:58, 20. marec

Bojim se, da bodo na koncu v teh lepih hangarjih poležavali ilegalni migranti. Okoli novega leta se je omenjalo tudi Kranj, kot možni center...

Sprava bo, sprave ne bo / 10:47, 20. marec

Slovenci nismo preveč inteligentni narod. Dokaz so dogodki par let pred 2.sv vojno, med vojno in vsaj 15 let po vojni. V Franciji so izvenso...

Hišnik ne pozna hišniškega dela? / 08:05, 20. marec

Tipično. Gospa izpade kot "tečna baba", ki se vtika v vse in vsakega, večno negoduje in ji nikoli nič ni prav. Sosedje se "pomenljivo" spogl...

Smučišče neupravičeno zaprto / 18:40, 19. marec

Tožiti inšpektorico za vso nastalo škodo ! Sicer pa ja, časi vlade halfšiptarja ko nisi smel na cesti jesti rogljička, lahko pa si bil pri s...

Že zdaj učenje materinščine / 13:19, 17. marec

Delo, 14, 3. : "Združenje ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije je na včerajšnjem sklepnem dnevu strokovnega posveta pripravilo ra...

Državni zbor zavrnil predlog, Svoboda za referendum / 17:17, 14. marec

Bilo je posnetih kar nekaj filmov po resničnih dogodkih, ko so sestre pomagale na smrt bolnim. Bilo je kaznivo dejanje, evtanazija ki je enako dejanje, pa baje ni.