Korak v pravo smer

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kranj / torek, 9. junij 2020 / 09:35  

Soglasje ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca Družbi za avtoceste RS za izvedbo storitev prostorskega načrtovanja za priključek Kranj sever še ni zagotovilo, da bo nov avtocestni priključek tudi v resnici zgrajen, zagotovo pa je prvi korak do uresničitve kranjskih želja. Pomembno je tudi zato, ker je ministrstvo po vseh kranjskih pozivih v zadnjem letu dni vendarle omehčalo svoje stališče, saj avtocestnemu priključku Kranj sever do zdaj ni bilo naklonjeno.

Dano soglasje pomeni le začetek aktivnosti za pripravo strokovnih podlag, vključno s prometno študijo, ki bodo pokazale, ali je izgradnja priključka optimalen ukrep za pretočnost prometa in prometno varnost. Če vprašate Kranjčane, ni dvoma, da bo naročena analiza pokazala, da je ureditev novega avtocestnega priključka najcenejša in najhitrejša pot do občutne prometne razbremenitve odseka glavne ceste med Šenčurjem in Kranjem. Tiste državne ceste, ki je zaradi vsakodnevnih zastojev v času prometnih konic stalnica radijskih prometnih obvestil. Tiste ceste, zaradi katere so v sosednjem Šenčurju že pred več kot desetletjem bentili čez državo, pred sedmimi leti pa celo grozili s počasno protestno vožnjo. »Pripeljali bomo vsaj petnajst tovornjakov, deset traktorjev in sto osebnih vozil ter se z njimi počasi vozili od krožišča za Voklo v Šenčurju do krožišča pri Mercatorju v Kranju,« je tako avgusta 2013 napovedoval Šenčurjan Janez Sušnik, nekdanji predsednik državnega sveta, zdaj predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije. Protestne vožnje na koncu niso izvedli, ker za takšno izredno uporabo ceste niso dobili potrebnih soglasij, dodatno pa so jih omehčale obljube pristojnih, da bodo cesto zagotovo, takoj ko bo možno, preuredili v štiripasovnico.

Zdajšnja kranjska oblast pod vodstvom župana Matjaža Rakovca se v svoji argumentaciji sklicuje na več že narejenih prometnih študij, ki so pokazale, da je za razbremenitev prometa v Kranju nov avtocestni priključek prva prioriteta. Na podlagi prometnega modela je bilo na primer ugotovljeno, da bi severni priključek razbremenil promet od priključka Kranj vzhod proti Kranju, ki sodi med najbolj obremenjene odseke v Sloveniji, za trideset odstotkov, promet na glavni vpadnici v Kranju, Cesti Staneta Žagarja, pa za šestnajst odstotkov. Glede pomisleka o premajhni razdalji med priključkoma Kranj sever in vzhod pa pravijo (če si lahko vzamemo nekaj svobode pri interpretaciji njihovega odgovora), da premajhna razdalja med dvema avtocestnima priključkoma ni nikogar motila v primeru mestnih občin Maribor, Novo mesto in Celje.