Za nizkoogljično prihodnost

Mestna občina Kranj in Elektro Gorenjska sta dva izmed osemnajstih podpisnikov konzorcijske pogodbe za vzpostavitev ekosistema vodika iz nizkoogljičnih virov.

Ljubljana – V zadnjem času so že večkrat opozorili na potencialne priložnosti vodikovega ekosistema iz nizkoogljičnih virov in možne pozitivne učinke za industrijo in družbo. Slovensko-japonski poslovni svet, Inženirska akademija Slovenije in družba Eles so z namenom, da bi pospešili uvedbo vodika kot trajnostnega goriva prihodnosti, sestavili konzorcij deležnikov s podobnimi interesi in načrti.

Konzorcij oblikujejo vsa večja podjetja nacionalnega elektroenergetskega sektorja, med njimi tudi družba Elektro Gorenjska. Pridružile so se še tri občine, poleg Mestne občine Kranj še Mestna občina Ljubljana in Občina Ajdovščina. Po mnogih kriterij se zdi konzorcij vsebinsko in kompetenčno najmočnejši konzorcij na Slovenskem doslej. Združuje namreč več kot 6500 strokovnjakov iz različnih področij in desetletja izkušenj industrijskega inženiringa.

Uspeh odvisen od prizadevanj

Kot je ob podpisu konzorcijske pogodbe pojasnil direktor družbe Eles in predsednik Slovensko-japonskega poslovnega sveta Aleksander Mervar, je minilo leto in pol, odkar je takratnemu predsedniku japonske agencije za napredne energetske in industrijske tehnologije (Nedo) izrazil namero, da bi v Sloveniji sestavili konzorcij za vodikove tehnologije. Z njim bi poiskali japonskega partnerja, ki bi lahko kandidiral za nepovratna sredstva agencije Nedo. Dodal je, da je takrat prejel spodbuden odgovor, vendar tudi jasno sporočilo, da bo uspeh odvisen od prizadevanj konzorcija.

Oblikovanje konzorcija so podprla tudi ministrstva za zunanje in evropske zadeve, za okolje, podnebje in energijo, za gospodarstvo, turizem in šport ter za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Dogodka so se udeležili ministri vseh omenjenih ministrstev. »Nove tehnologije, zlasti tiste, povezane z vodikom, so ključen gradnik za učinkovit boj proti podnebnim spremembam,« je med drugim opozoril Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo.

Pomemben mejnik

Ivan Šmon, predsednik uprave Elektra Gorenjska, je poudaril, da je podpis konzorcijske pogodbe mejnik v razvoju vodikovega ekosistema in prizadevanjih za brezogljično družbo. Spomnil je, da Elektro Gorenjska že aktivno sodeluje v projektu Slovenske vojske Reshub, ki med drugim predvideva vgradnjo elektrolizerjev in proizvodno ter hrambo vodika. S konzorcijem pričakuje možnost sodelovanja z japonskimi partnerji, na demonstracijskih in prihodnjih projektih, ki se bodo oblikovali na področju vodika. »Kot je denimo proizvodnja vodika oziroma postavitev elektrolizerjev, kjer vidimo največ priložnosti za našo družbo,« je dejal Šmon.

Uvedbe mestnih ter primestnih avtobusov in komunalnih vozil s pogonom na vodik pa si v prihodnje nadeja kranjski župan Matjaž Rakovec. Dejal je, da sta v Kranju dve večji lokaciji, kjer bi bile lahko nameščene vodikove polnilnice. Zadovoljen je, da jim je družba Elektro Gorenjska predstavila priložnost, ki jo ponuja Eles. »Morda se še ne zavedamo, kako pomemben korak je bil storjen s podpisom konzorcijske pogodbe, vodik bo namreč imel v prihodnosti najpomembnejšo vlogo,« je prepričan župan.

Prepoznava priložnost za sodelovanje

Konzorcij lahko vzpostavljanje vodikovega ekosistema podpre z zagotavljanjem infrastrukture za demonstracijske projekte, elektroenergetskega omrežja za prenos in distribucijo nizkoogljične energije, prenosnega in distribucijskega plinskega omrežja za mešanje vodika z zemeljskim plinom, sistemov za proizvodnjo in shranjevanje električne energije, uporabnikov vodika in drugih ključnih virov. Vendar pa nima partnerja s proizvodnimi zmogljivostmi vodikove opreme in s tehničnim strokovnim znanjem, ki bi lahko pomagal, da bi vodikov ekosistem postal resničnost. Zato konzorcij na tem področju prepoznava priložnost za nadaljevanje sodelovanja med slovenskimi in tujimi partnerji ter za razvoj mednarodnih projektov na področju vodikovih tehnologij, ki lahko po uspešni implementaciji v Sloveniji služijo kot model za države članice Evropske unije in druge države po svetu.