Bančni ukrepi v ustavni presoji
Nova Ljubljanska banka (NLB) je na ustavno sodišče vložila pobudo za presojo ustavnosti ukrepov omejevanja kreditiranja prebivalstva, ki jih je jeseni sprejela Banka Slovenije.
NLB: V zadnjih analizah je bilo kreditno tveganje ocenjeno kot stabilno, zato ni mogoče razumeti potrebe po sprejetju omejitvenih ukrepov.
Kranj – V NLB pričakujejo, da bo ustavno sodišče pobudo zaradi ukrepov, ki pomembno vplivajo na kakovost življenja prebivalstva v Sloveniji, obravnavala prednostno. Po njihovem prepričanju jih je Banka Slovenije uvedla prenagljeno in v preveč radikalni obliki, zato bi jih bilo treba umakniti, morebitne anomalije pa odpraviti s posamičnimi, in ne sistemskimi ukrepi. Kot navajajo, se je z uvedbo ukrepov število posamičnih posojil in strank drastično zmanjšalo, kar nakazuje na to, da je zdaj bistveno manjši del populacije kreditno sposoben v poslovnih bankah tudi za povsem običajne, nenamenske posojilne posle. »Uvedeni ukrepi naj bi bili sprejeti z namenom zaščite interesov davkoplačevalcev, pri čemer je slovensko prebivalstvo v relevantnih mednarodnih primerjavah med najnižje zadolženimi, banke pa so trdno kapitalizirane in visoko likvidne, kar pomeni, da lahko z lastnim kapitalom absorbirajo tudi morebitne večje šoke brez potrebe po sanacijah s proračunskimi sredstvi,« ugotavljajo v NLB in dodajajo, da je bilo v zadnjih analizah kreditno tveganje ocenjeno kot stabilno in da zato ni mogoče razumeti potrebe po sprejetju omejitvenih ukrepov. Še težje v NLB razumejo, zakaj je Banka Slovenije uvedla omejitvene ukrepe nepredvidljivo čez noč, praktično sredi trženjskih kampanj posamičnih bank na področju potrošniških posojil in digitalne prodaje.
Odkar je Banka Slovenije uveljavila makrobonitetne omejitve pri kreditiranju prebivalstva, se je število odobrenih posojil v bankah in hranilnicah občutno znižalo. Po podatkih Združenja bank Slovenije, ki razpolaga s podatki za deset bank, so banke oktobra, v zadnjem mesecu pred uveljavitvijo omejitev, odobrile prebivalstvu 10.015 potrošniških in 1424 stanovanjskih posojil, novembra le še 3804 potrošnike in 923 stanovanjskih posojil ter decembra 3624 potrošniških in 812 stanovanjskih posojil. Na močan upad posojil kažejo tudi podatki Banke Slovenije o gibanju mesečnih sprememb stanj posojil.