V spomin: Justina Rozman (1916–2019)

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Gorenjska / sobota, 16. november 2019 / 11:52  

Justina Rozman, dekliško Ambrožič, se je rodila v Dolenjem Logatcu Vinku Ambrožiču in Mariji, in sicer kot drugorojenka v veliki družini. Bila je odličnjakinja in po osnovni šoli so jo poslali v elitno gospodinjsko šolo Felicite Kalinšek v Ljubljano, nekaj časa je bila gospodinja v Vojvodini pri advokatski družini. Njena starša sta se ukvarjala z gostinstvom, leto pred drugo svetovno vojno so se preselili v Kranj. Justinin prvi mož Jože je kot partizan padel med vojno. Ostala je sama s sinom Zvonetom in kot partizanska vdova dobila delo na pošti. Zatem je spoznala avtomehanika Franceta, s katerim sta se poročila. V drugem zakonu se je rodila hči Mira. Justina je ostala doma, skrbela za družino in vodila moževo knjigovodstvo. Mož je bil član Kegljaškega kluba Triglav Kranj in je še njo privabil v ta šport in klub. Bila je članica jugoslovanske državne kegljaške reprezentance, državna prvakinja – v Varaždinu je postavila državni rekord (913 kegljev), bila je tudi državna prvakinja v parih. Zadnji kegelj je podrla, ko je bila stara 98 let – in je deklarirana najsta­rejša kegljavka seniorka v Evropi. Ob stotem rojstnem dnevu je prejela častno listino Mestne občine Kranj.

Justina Rozman je bila vedno urejena, bila je ženska nalezljivega optimizma. Vsi njeni »ta mladi« so jo klicali kar Justi, ne babi. Svojo ljubezen in skrb je podelila med vnukinji Ano in Evo ter pravnuka Vana in Aneja. S še tremi sestrami je na jesen življenja ob nedeljah igrala tarok. Lani je rojstni dan prvič praznovala v Domu upokojencev Kranj, kjer se je odlično počutila.

Njeni bližnji se je bodo radi spominjali tudi po vsakdanjih življenjskih modrostih, kot je: »Človek mora vse stvari, ki se mu pripetijo, vzeti za dobro, tudi če niso najlepše. Moraš vse kar malo ''poglihati'', a skozi življenje vedno stopati pokončno.«