Preboj druge cevi predora Karavanke

Včeraj so globoko pod Karavankami, 3446 metrov od vhoda v predor na Hrušici, ob prisotnosti predsednika vlade Roberta Goloba slovesno zaznamovali preboj druge cevi avtocestnega predora Karavanke.

Hrušica – »Danes je poseben dan, dan za veselje, ko lahko s ponosom govorimo o premagovanju ovir, kakršna je tudi gorska veriga Karavanke.« S temi besedami je predsednik vlade Robert Golob pospremil včerajšnji simbolični preboj druge cevi predora Karavanke. Ob prisotnosti koroškega deželnega glavarja Petra Kaiserja, ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek, predsednika uprave Darsa Davida Skorn­ška in drugih so slovesno za­znamovali konec podzem­nega dela izkopa tudi na slovenski strani. Na državni meji z Avstrijo je delavec izvajalca Cengiz simbolično prebil še zadnje centimetre, ki so ločevali slovenski in avstrijski del vzhodne predorske cevi, zatem pa je sledilo prisrčno srečanje s prijatelji z avstrijske strani. Slovesnost ob vhodu v predor, ki jo je povezovala Bernarda Žarn, je zatem popes­tril Ansambel Saša Avsenika.

Na avstrijski strani so dela začeli že leta 2018, svoj del podzemnega izkopa pa zaključili septembra 2021. Dela na slovenski strani je turški gradbinec Cengiz začel šele avgusta 2020, glavni razlog za kasnejši začetek pa so bile pritožbe na izbiro izvajalca. Ob tem je ministrica Alenka Bratušek izrazila upanje, da se takšni zapleti v prihodnje ne bodo več dogajali. Po pogodbi naj bi dela na slovenski strani stala 120 milijonov evrov z DDV, a bodo dražja za okrog devet milijonov – kot so pojasnili v družbi Dars, zaradi podražitev materialov, energentov in gradbene mehanizacije.

Promet po novozgrajeni cevi naj bi stekel konec leta 2025, a bo še nekaj časa potekal dvosmerno, saj bodo takoj po odprtju nove cevi zaprli obstoječo cev in jo začeli obnavljati.

Kot so pojasnili v družbi Dars, so izkopna dela potekala v zahtevnih geoloških razmerah, zlasti na razdalji tisoč metrov, ko je prihajalo do zruškov kamnin in deformacije betonske obloge. Zato je izkop v tem delu potekal počasneje, dnevno so napredovali zgolj za 0,8 metra, vgraditi pa so morali več podpornih elementov. Zaradi težavnih razmer so bila izkopna dela lani poleti celo za dva meseca ustavljena.

Katera dela sledijo

Po preboju zgornje polovice predorske cevi zdaj sledi dokončanje izkopnih del, kar naj bi trajalo do konca aprila. Sočasno pa v predoru že poteka tudi izdelava temeljev notranje obloge, gradnja talnega oboka, vgradnja drenaže in hidroizolacije, betoniranje notranje betonske obloge in vmesnega stropa ter izvedba karavanškega vodovoda. Še ostala zaključna gradbena dela naj bi bila zaključena do konca novembra.

Zunaj predora že gradijo portalno stavbo z galerijo, še ta mesec pa bodo začeli graditi tudi manjkajoči del avtoceste od cestninske postaje do novega mostu čez Savo v dolžini 620 metrov. Prav tako bodo uredili pristajališče za helikopterje in začeli urejati lokacije, kamor so odlagali izkopni material.

Po zaključku gradbenih in pleskarskih del v predoru sledi še vgradnja elektrostrojne opreme v novi cevi, ki naj bi se začela decembra.

Ves promet tri leta po novi cevi

Po načrtih bodo novo cev za promet odprli konec leta 2025. A bo promet po njej še nekaj časa potekal dvosmerno, saj bodo po odprtju nove cevi zaprli obstoječo, zahodno cev in jo začeli obnavljati. To naj bi trajalo do konca leta 2028, sledilo bo čezmejno testiranje, enosmerni promet po obeh ceveh pa naj bi stekel v začetku leta 2029.

Kako se je začelo

Razpis za graditelja druge cevi je sicer Dars objavil decembra 2017. Hkrati je razpis za gradbena dela na avstrijski strani objavil tudi Asfinag, ki je po pravnomočno sklenjenem postopku javnega naročanja izbranega izvajalca uvedel v delo septembra 2018. Na slovenski strani pa se je zapletlo, saj je izbor graditelja predora zaradi pritožb neizbranih izvajalcev postal pravnomočen šele v začetku leta 2020. Izbrani izvajalec Cengiz je tako izkopna dela na slovenski strani začel konec avgusta 2020.