Josip Benkovič in življenjepisi rojakov

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / nedelja, 3. marec 2019 / 18:41  

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (188)

Pisatelja, zgodovinarja in duhovnika Josipa Benkoviča, ki se je rodil 25. februarja 1869 v Kamniku, so predvsem zanimali in privlačili življenjepisi njegovih ožjih rojakov. Kaplanoval je v Dobrniču, potem pa je bil leta 1893 prestavljen v Novo mesto. Zaradi rahlega zdravja je bil prestavljen kot kaplan v Naklo, kmalu pa še v Komendo. Leta 1901 je vstopil kot novinec pri cistercijanih v Stični. Že po nekaj mesecih samostanskega življenja je umrl, in sicer v Velesovem pri Cerkljah, kamor je šel iskat zdravja.

Maturiral je leta 1888 na gimnaziji v Ljubljani, kjer je leta 1892 dokončal tudi bogoslovne študije. Še kot dijak je začel objavljati svoje pesmi, basni, povesti in spise v raznih mladinskih listih. V Domu in svetu je leta 1890 je izšla njegova povest Sestra Vincencija, tam pa je leta 1891 tudi zaključil novelo Gostačeva hči, ki jo je zasnoval Josip Ogrinec. Med drugim je sodeloval tudi v Pomladnih glasih, v Koledarju družbe sv. Mohorja, Drobtinicah in pisal članke v Slovenca ter v Dolenjske novice, kjer je bil nekaj časa bil tudi urednik.

Z veliko vnemo se je lotil znanstvenega dela na polju domače kulturne in slovstvene zgodovine. V letih 1890 in 1891 je v Domu in svetu objavil biografijo svojega strica pisatelja Josipa Ogrinca, leta 1894 biografijo Kamničana Jurija Japlja in Tuhinjca plemenitega Florentina Hrovata. Leta 1899 je obširno opisal zasluge kamniškega župnika Maksa Leopolda Raspa in njegovih sodelavcev ter učencev na kulturnem, slovstvenem in šolskem polju. V naslednjem letniku je orisal šolnika novejše dobe Kamničana Janeza Nepomuka Šlakarja, potomca ene najstarejših kamniških rodbin.

Ko je kaplanoval v Dobrniču (za katerega je sestavil kratko rokopisno farno zgodovino), je zbiral tudi gradivo za življenjepis tamkajšnjega rojaka misijonarja Friderika Barage. V Domu in svetu je objavil še biografije J. Parapata, J. Podmilšaka, A. Robleka, Hicingerja, F. Hladnika, M. Fröliha in M. Verneta. Zbiral je tudi podatke o Kamničanu patru Bernardu Smolnikarju, vendar ni v zvezi z njim nikjer ničesar posebnega objavil.

Svojo najobširnejšo cerkveno zgodovinsko študijo Ljubljanska škofija in škofijske sinode je zaključil leta 1902 pod naslovom Slovenski reformatorji. Zanimanje so tudi povzročile njegove črtice o rokovnjačih, kjer je iskal izvor, vzroke in organizacijo te tajne družbe. Gradivo je dobil v uradnih spisih in od ljudi, ki so rokovnjače poznali in med njimi živeli.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Kranju se je 25. 2. 1899 rodil sindikalni delavec in časnikar Viktor Eržen. Bil je v vodstvu Socialistične stranke Jugoslavije in član strankinega glavnega odbora v Beogradu.

V Kranju se je 25. 2. 1904 rodil politik Albin Šmajd. Ob koncu vojne je emigriral v tujino. V Trstu so ga ugrabili pripadniki slovenske tajne službe, ga prepeljali v Ljubljano in usmrtili.

V Podnartu se je 27. 2. 1888 rodil pisatelj in časnikar Ivan Podržaj. Med prvo svetovno vojno (1914–1918) je bil interniran. V Jutru je bil deset let urednik, nekaj časa je bil tudi glavni urednik.

V Kranju se je 2. 3. 1898 rodila pevka, sopranistka in pedagoginja Vera Majdič. Pela je predvsem na avstrijskih in nemških, pa tudi jugoslovanskih glasbenih odrih. Petindvajset let je poučevala solo petje na glasbenih šolah v Kranju in Tržiču. Zadnja leta svojega življenja je prebivala najprej na Bledu in nazadnje v Radovljici.