Pojmi o brexitu

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 26. januar 2019 / 15:21  

Brexit ni prav nič simpatična zadeva, ne za Združeno kraljestvo (UK) ne za Evropsko unijo. Prav simpatičen pa je teater, ki ga ob tem zganjajo v britanskem parlamentu. Da bi ga bolje razumeli, si osvežimo nekatere pojme o brexitu …

Osem ključnih pojmov

Na prvem mestu je dogovor o brexitu. »Znan je tudi kot ločitveni ali izstopni sporazum, določa pravni okvir za urejen izstop Združenega kraljestva iz EU po 50. členu pogodbe unije. Obsega 585 strani, 185 členov, tri protokole in več aneksov. Sporazumu je priložena precej krajša, nezavezujoča politična izjava o prihodnjih odnosih. Dogovor sta EU in britanska vlada dosegli novembra lani, isti mesec ga je potrdil vrh 27 članic EU, britanski poslanci pa so ga zavrnili 15. 1. 2019. Ureja tri prednostna ločitvena vprašanja – pravice državljanov, finančno poravnavo in mejo na irskem otoku – ter prehodno obdobje.« Drugi pojem je irsko varovalo. »Brexit bi lahko povzročil veliko težav na irskem otoku, saj bo Severna Irska kot del Združenega kraljestva marca izstopila iz EU, Irska pa bo ostala članica unije. S tem bi bila meja na irskem otoku edina kopenska meja med Veliko Britanijo in EU, a zaradi velikonočnega sporazuma iz leta 1998, ki na območju zagotavlja mir, na tej meji ne bi smelo biti prestrogega nadzora. Da bi se trdi meji na irskem otoku izognili, sta se EU in britanska vlada dogovorili za varovalo, poznano po angleškem izrazu ''backstop''. To v primeru, da ne bo ustrezne rešitve v pogajanjih o sporazumu o prihodnjih odnosih, predvideva vzpostavitev enotnega carinskega območja EU in Združenega kraljestva ter veljavnost nekaterih pravil notranjega trga za Severno Irsko. Varovalo je po navedbah evropskih diplomatskih virov za britanske poslance sporno, ker ne omogoča ''osvoboditve od bruseljskih birokratov in njihovih paragrafov'', kar je bil eden glavnih motivov pobudnikov brexita.« Tretji pojem je prehodno obdobje. »Strani sta se v pogajanjih o brexitu dogovorili za 21-mesečno prehodno obdobje do konca leta 2020, v katerem naj bi dorekli prihodnje trgovinske in druge odnose. Prehodno obdobje bo mogoče podaljšati za največ dve leti.« Četrti pojem: 50. ČLEN. »50. člen, uveden z lizbonsko pogodbo leta 2009, opredeljuje izstop članice iz EU. Določa, da se lahko vsaka država v skladu s svojimi ustavnimi določili odloči za izstop. Določa tudi dveletni rok za izstop. Velika Britanija je 50. člen sprožila 29. marca 2017 in s tem začela postopek izstopa iz EU, kar pomeni, da naj bi Združeno kraljestvo EU zapustilo 29. marca 2019. To dveletno obdobje je sicer po 50. členu ob strinjanju vseh strani mogoče tudi podaljšati. Podaljšanje bi bilo potrebno, če bi Združeno kraljestvo želelo brexit preložiti, kar se v zadnjem času vse pogosteje omenja.« Peta je carinska unija. »Carinska unija EU je bila prvič opredeljena v rimski pogodbi iz leta 1957, leta 1968 pa so bile z njo odpravljene carinske dajatve na mejah med članicami Evropske skupnosti. Danes predstavlja enotno trgovinsko območje, kjer lahko vse blago prosto kroži ne glede na to, ali je bilo proizvedeno v EU ali zunaj njenih meja.« Šesti pojem: enotni trg. »Na enotnem trgu EU, ki ga včasih imenujemo tudi notranji trg, velja prosti pretok ljudi, blaga, storitev in denarja.« Sedmi: trdi/mehki brexit. »Izraza trdi in mehki brexit opredeljujeta, koliko bi bilo Združeno kraljestvo po izstopu iz EU povezano s carinsko unijo in enotnim trgom. Za ''najtrši brexit'' velja izstop brez dogovora, kar pomeni, da Združeno kraljestvo v tem primeru čaka kaos v prihodnjih odnosih z EU, najpomembnejšim zunanjim trgom, in velika negotovost v odnosih s tretjimi državami.« Osmi pojem: urejen brexit brez dogovora. »Po tem scenariju, ki se omenja v zadnjem času, bi Združeno kraljestvo unijo zapustilo brez nepriljubljenega ločitvenega sporazuma, a bi odhod preložili za leto dni. V tem času bi strani sklenili najpomembnejše dogovore o prihodnjih političnih in gospodarskih odnosih.« (Vir: STA, 24ur.com)

Theresa May se tolaži

»Ko bomo zapustili Evropsko unijo, bomo imeli polni nadzor nad tem, kdo prihaja k nam. Ne bo se več dogajalo, da bodo imeli državljani EU, ne glede na njihovo usposobljenost in izkušnje, prednost pred inženirji iz Sydneyja ali računalniškimi programerji iz Delhija.« To je ena izmed (samo)tolažilnih izjav britanske premierke Therese May. Saga o brexitu pa se nadaljuje.

Kaj dogaja?

Brexit je bolj britanski kot evropski problem. Kako pa razložiti vse hujše nezadovoljstvo ljudi v evropskih državah? Protesti so kljub zimi vse bolj izraziti. Množice protestirajo v Franciji, na Madžarskem, v Grčiji, Srbiji … Skupnega imenovalca ni, razlogov je več. Najbolj prepoznaven pa je ta, da nekateri sloji živijo vse slabše, zlasti nižji in nižji srednji. Razlogi so torej v želodcu, izražajo pa se s srcem in glavo …