Rejci goved črno-belega goveda so z zanimanjem prisluhnili razpravi o tem, kaj jih čaka po letu 2020.

Govedorejci delajo veliko

Rejci goved črno-belega goveda so na nedavnem občnem zboru svojega društva pozvali ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da v skupni kmetijski politiki Evropske unije po letu 2020 z različnimi ukrepi zagotovi obstoj in razvoj govedoreje. Ministrici Aleksandri Pivec so povedali, da morajo zaradi narave dela delati več kot drugi, vse dni v letu, a jim tega dodatnega dela nihče ne plača.

Rodica – Člani Društva rejcev govedi črno-bele pasme v Sloveniji so se ob koncu lanskega leta zbrali na Rodici na letnem občnem zboru, na katerem so izvolili novo vodstvo (predsednik še naprej ostaja Gašper Napotnik), podelili nagrade rejcem za posebne rejske dosežke in za krave, ki so dosegle življenjsko mlečnost sto tisoč kilogramov mleka, ter razpravljali o skupni kmetijski politiki Evropske unije v naslednji finančni perspektivi, to je v obdobju 2021–2027. Občnega zbora se je udeležila tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec.

Manj odvisni od Bruslja

»Odkar imamo skupno kmetijsko politiko, je Evropska komisija prvič prepustila državam članicam, da same pripravijo strateški načrt, na podlagi katerega bodo koristile denar in izvajale ukrepe. Takšna politika, za katero smo si članice unije tudi same prizadevale, postavlja pred nas veliko odgovornost, saj si bomo sami postavili okvir za življenje v naslednji sedemletni finančni perspektivi,« je dejala ministrica in dodala, da so se na ministrstvu že lotili priprave načrta, za kar so oblikovali več skupin in k sodelovanju povabili strokovnjake, predstavnike nevladnih organizacij in druge. Želijo si, da bi bil načrt čim bolj po meri vseh, ki jih zadeva kmetijska politika, in da bi z njim lahko dosegli zastavljene cilje – tudi na področju govedoreje, ki je zelo pomembna za slovensko kmetijstvo, še zlasti za ohranitev travinja na območjih s težjimi naravnimi pogoji za kmetovanje. V govedoreji, ki je v preteklih desetletjih že doživela pomembne strukturne spremembe, a bodo potrebne še nadaljnje, ostajajo pomembni cilji povečanje tržne prireje mleka in mesa, izboljšanje konkurenčnosti, zmanjšanje odvisnosti slovenske govedoreje od svetovnega trga žit in beljakovin ...

Nižja evropska plačila

Kot je še dejala ministrica, bo v prihodnji finančni perspektivi na voljo manj denarja kot v sedanji. Pri neposrednih plačilih je predvideno 3,9-odstotno znižanje, pri ukrepih iz programa razvoja podeželja pa 15-odstotno. »Članice unije se tolikšnemu zmanjšanju krčevito upiramo, saj menimo, da je ne glede na izstop Velike Britanije preveliko, zato si prizadevamo, da bi predvideno znižanje vsaj nekoliko omilili. Slovenija bi ob tolikšnem znižanju težko dosegla zastavljene cilje,« je dejala ministrica in dodala, da je Slovenija v okviru sedanjega programa razvoja podeželja od skupno 1,1 milijarde evrov do konca novembra izkoristila 633 milijonov evrov ali nekaj več kot 57 odstotkov razpoložljivega denarja in da torej kar precej denarja ostaja na razpolago še v letošnjem in prihodnjem letu.

Več sprememb pri neposrednih plačilih

Usmeritve nove skupne kmetijske politike po letu 2020, še posebej področje neposrednih plačil, je predstavila Tadeja Kvas Majer, generalna direktorica direktorata za kmetijstvo. Kot je dejala, v kmetijski politiki po letu 2020 ostajajo osnovne plačilne pravice, shema za podnebje in okolje bo obvezna za državo in prostovoljna za kmete, obvezna bo prerazporeditvena podpora, s katero bi prerazporejali sredstva od večjih k manjšim kmetijam, ohranili bi pavšal za male kmete, spremembe se obetajo pri plačilu za zeleno komponento in pri zahtevah glede navzkrižne skladnosti, prepoved preoravanja trajnega travinja naj bi razširili na območje celotne Nature 2000. Uvedba proizvodno vezanih plačil za državo ni obvezna, lahko pa bo za to namenila največ deset odstotkov nacionalne ovojnice in še dva odstotka za beljakovinske rastline, a le za sektorje, ki so v težavah.

»Govedorejci delamo 365 dni na leto«

V razpravi je bilo slišati različna mnenja in predloge. Marko Dolinar, kmet iz Vogelj in predsednik Govedorejskega poslovnega združenja, je pozval ministrstvo, da v strateškem načrtu pripravi dobre osnove tudi za govedorejo. »Zakaj? Govedorejci delamo 365 dni na leto, kar v primerjavi s preostalimi v gospodarstvu, ki delajo od 220 do 240 delovnih dni, pomeni, da imamo v desetih letih tri leta delovne dobe več, ki nam je nihče ne prizna in ne plača. Od države pričakujem, da nam bo dodatno delo primerno plačala, sicer se nam lahko zgodi, da se bo živinorejska dejavnost začela zaradi preobremenjenosti močno zmanjševati. Če bomo v novi finančni perspektivi uvedli klasično regionalno plačilo, bomo »mlekarji« izgubili približno polovico plačil, odkupna cena mleka pa se bo prej znižala, kot zvišala,« je dejal in spomnil tudi na čase, ko so kmetje, ki so predali kmetijo mlademu prevzemniku, za čas do upokojitve dobivali od države rento. Ob tem se je oglasil eden od kmetov in povedal svojo izkušnjo o tem, kako je pri šestinpetdesetih letih predal kmetijo nasledniku, ostal brez vsega oziroma odvisen od naslednika, ali mu bo ta na mesec namenil tristo evrov ali ne. »To ni dobro, to je treba urediti.«

Plačila naj bodo odvisna od pridelave

Kmet Damjan Zore iz Zgornjih Pirnič je ugotavljal, da kmetje ne občutijo posledic gospodarske rasti in da so odkupne cene kmetijskih pridelkov med najnižjimi v Evropi, čeprav standard pri nas ni najnižji. »To pomeni, da je nekaj hudo narobe s kmetijsko politiko, občutno se je tudi zmanjšala samooskrba s hrano,« je dejal Zore, ki ob tem upa, da bo država ob zvišanju plač v javnem sektorju in minimalne plače ter ob zagotavljanju dobrega standarda za migrante in brezposelne vendarle našla denar tudi za kmete. »Če želimo, da bodo mladi ostali na kmetijah, obdelovali zemljo in prispevali k izboljšanju samooskrbe s hrano, potem bo v kmetijski politiki treba marsikaj spremeniti, predvsem pa bi vsa kmetijska plačila morali vezati na pridelavo in nameniti dodatek le tistim, ki kmetujejo na območjih z omejenimi naravnimi možnostmi za kmetovanje.«

Oddajte svoj komentar

Kranj 1°

jasno
vlažnost: 97 %
veter: J, hitrost: 11 km/h

2/20

petek

1/20

sobota

2/22

nedelja

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

 

 

 

 

 

IZLETI / Kranj, 19. april 2019

Velikonočni izlet po jadranskih otokih

PRIREDITVE / Jesenice, Tržič, 19. april 2019

Za otroke

PRIREDITVE / Gorenjska, 19. april 2019

Medgeneracijske prireditve

PRIREDITVE / Gorenjska, 19. april 2019

Medgeneracijske prireditve

PRIREDITVE / Gorenjska, 19. april 2019

Medgeneracijske prireditve

RAZSTAVE / Jesenice, 19. april 2019

Slovenske fotografinje se predstavijo

RAZSTAVE / Šenčur, 19. april 2019

Pogledi sopotij

PRIREDITVE / Jesenice, 20. april 2019

Blagoslov jedi

 

 
 

 

 
 
 

Šola vedeževanja iz ciganskih kart / 15:26, 18. april

Meni so rekli, da Ciganu ne smem reči Cigan. To so Romi. Šlogarca je potem Romka ali Romkinja. A karte pa ostajajo ciganske? Ižke Cigane tud...

Branja drevesom / 06:41, 18. april

Nade wszystko należy r?wnież pamiętać, że liposukcja to nie metoda odchudzania, a już na pewno nie metoda trwała w efektach – tłuszcz.Grzego...

Branja drevesom / 20:14, 17. april

Wojciechowski
Ti boš bukvam in macesnom menda recitiral poljske domoljubne pesmice?

Najditelja znova na Mežakli / 20:05, 17. april

Največ bi naredu tvoj fotr preden te je delal, da bi odskoču !

Najditelja znova na Mežakli / 18:26, 17. april

Da ne boš mislu, da imam kaj prot teb.
Evo dokaza:
me je bralka Glasa vprašala, če sem prepričan, da te ni meteorit vsaj oplazil, sem ji rekel, da bi te, če ne bi odskoču.

Najditelja znova na Mežakli / 17:35, 17. april

Hehe, majmun, tud smešen nis, si pa korajžen, to pa, ampak tkole s fejk imeni na netu se to da ane..

Najditelja znova na Mežakli / 16:19, 17. april

Kar nekaj bralcev Glasa me je vprašalo, če je meteorit mogoče slučajno zadel Primoža?
Sem rekel, da ne, da ima to prirojen.