Matura

Besedilo: Mojca Logar
Kategorija: Prosti čas / torek, 19. junij 2018 / 12:33  

Še malo, pa se bo zaključilo še eno šolsko leto. Dijaki pridobivajo ali izboljšujejo še zadnje ocene, oddajajo poročila, računajo svoja povprečja. Maturanti opravljajo zadnje ustne izpite, nekateri so že zaključili ta zrelostni izpit in čakajo na rezultate. Letos opazujem svojega prvega otroka, ki je maturant. Ko gredo tvoji otroci skozi šolski sistem, v katerem sam poučuješ, tedaj ga še bolje razumeš. Doživiš tudi drugo plat. Sama sem bila maturantka, poučujem dijake in jih pripravljam na maturo in moji otroci gredo čez to famozno preizkušnjo. Ali je stresno? Je in ni. Če so dijaki delali sproti in nimajo lukenj v znanju, potem ni stresno. Je ponovitev, koncentracija, bolj bi rekla psihološka priprava ali psihična stabilnost, ki pa je močno povezana z znanjem. Več kot znaš, več sreče imaš. Kot učiteljici mi je pomembno, da smo predelali vso snov, da smo jo večkrat tudi utrdili, da so dijaki iznajdljivi, znajo gledati širše … Do sedaj so bile še vedno ocene mojih dijakov nad slovenskim povprečjem. Ko sem v vlogi matere maturantov, se mi zdi pomembno, da sem doma. Če se želi pogovarjati, sem na voljo. Pomembno se mi zdi, da je kuhano kosilo, da je poln hladilnik, kakšen priboljšek v shrambi. Spomnim se, da so tudi meni nosili borovnice, jagode in češnje, celo botrica mi je poslala pecivo, da se bom lažje učila. Nad maturo in šolskim sistemom imamo veliko pripomb. Najbolj dolgočasno poučevanje je priprava na maturo. Jaz temu pravim dresura. Najbolj zvedavo populacijo učimo točno določenih odgovorov, nič razmišljanja s svojo glavo. Matura mora biti sestavljena tako, da je v dvajsetih minutah popravljena. Torej: ni mnenja, razmišljanja, le faktografija. Znaš ali ne znaš. Celotni četrti letnik je posvečen tej »kroni«, ki jo večina dijakov opravi, kako pa drugače. Gaussova krivulja deluje povsod. Učitelji in šole pa potem delujejo po svoje. Nekaterim je matura višek poučevanja, drugim je zgolj nujno zlo. Meni je to drugo. Ko bom mišljenja, da poučujem zgolj zato, da bodo dijaki opravili maturo, potem ne bom več učiteljica. Jaz učim zato, da bi mladino naučila razmišljati, gledati, razumeti, predvsem jih želim navdušiti za svojo stroko. Pravzaprav jih želiš navdušiti za karkoli, za vedoželjnost, učenje, branje. Fakultete naj pripravijo sprejemne izpite iz tistih znanj in spretnosti, ki jih za njihovo stroko potrebujejo, pa matura ne bo več potrebna. Pogosto se pritožujejo, da tudi dijaki z najvišjimi točkami niso to, kar bi pričakovali. So zelo povzpetni, niso pripravljeni delovati timsko, niso ustvarjalni, nimajo človečnosti, zgolj tekmovalnost, egocentrizem, s katerim težko deluješ v skupnosti. Torej točke, dosežene na maturi in v šoli, niti slučajno niso vse ali največ, kar mladostnik lahko dobi in šola lahko da. Če nam je nekaj namenjeno, nam bo to tudi dano. In če ne, nas čaka druga, še boljša pot.