Gasilci prišli na pomoč

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 15. junij 2018 / 10:39  

Neurjem po Sloveniji ni videti konca. Med zadnjimi je neurje s točo zelo prizadelo občino Črnomelj, kjer so škodo ocenili na najmanj 18,5 milijona evrov.

Hude posledice neurja v Črnomlju

Zadnji konec tedna so slovenski gasilci znova dokazali svojo solidarnost. V Črnomelj z okolico, ki ga je v petek opustošilo neurje s točo, se jih je z vseh delov Slovenije in tudi iz sosednje Hrvaške v dveh dneh odpravilo skoraj dva tisoč in pomagalo domačinom pri pokrivanju streh in drugi sanaciji škode. Ta je bila velika, po zadnjih podatkih znaša 18,5 milijona evrov. Samo na stanovanjskih objektih je presegla šest milijonov evrov, na gospodarskih znaša skoraj štiri milijone, na industrijskih 6,5 milijona evrov, na javnih zavodih (vrtcih in šolah) dobrih 1,2 milijona evrov, na kmetijskih posevkih in trajnih nasadih pa okoli 330 tisoč evrov. Pomoč po neurju, ki je v občini Črnomelj poškodovalo najmanj petsto objektov, pridelek in številne avtomobile, je obljubil tudi premier v odhajanju Miro Cerar.

Medicinskih sester čedalje manj

V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana se spopadajo z velikim pomanjkanjem medicinskih sester, kar naj bi ogrozilo delo na nekaterih oddelkih, so ta teden opozorili na zbornici zdravstvene nege. To so priznali tudi v samem UKC Ljubljana: »Posamezne enote, ne samo otroška intenzivna terapija, ampak tudi kardiologija, kardiovaskularna kirurgija, pulmologija, otorinolaringologija, ortopedija, dializa, transplantacija, urgenca, intenzivna interna medicina in druge se soočajo s kritičnim pomanjkanjem zdravnikov specialistov, medicinskih sester in še drugega kadra.« Zaradi pomanjkanja medicinskih sester, ki množično zapuščajo UKC, naj bi poleti zaprli tudi celo del nekaterih oddelkov. V UKC sicer pravijo, da razlogov za odhode ne poznajo, saj o njih niti ne smejo spraševati, najbrž pa medicinske sestre iščejo ugodnejša delovna mesta. Morda bi jih lahko zadržali z višjim plačilom, kar pa je skladno z zakonodajo o javnih uslužbencih zelo omejeno, so dodali. Pomanjkanje medicinskih sester je sicer težava celotnega slovenskega in tudi evropskega zdravstva.

Avstrijska vaja zaradi migrantov

Avstrija 25. junija, na slovenski dan državnosti, na mejnem prehodu Špilje načrtuje veliko vajo varovanja meje. Na njej bo sodelovalo več sto policistov in vojakov, ki bodo prikazali, kako ustaviti veliko skupino beguncev. Slovenska stran se z izvedbo vaje ne strinja, kar je ta teden notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar v pismu predstavila avstrijskemu kolegu Herbertu Kicklu. Po njenem bi imel prikaz množičnega prihoda nezakonitih migrantov s slovenske strani na avstrijsko neizogibno zelo negativen učinek v Sloveniji, verjetno pa tudi v Avstriji, vaja pa ne bo v ničemer prispevala k dobrim odnosom med državama ali k skupnim prizadevanjem za obvladovanje migrantske situacije v regiji. Slovenske oblasti ob tem poudarjajo, da so letos iz Avstrije prejeli samo 13 vrnjenih migrantov. Naj še omenimo, da je Avstrija ta teden opustila stalni nadzor na mejnih prehodih Holmec in Vič, kjer sta pred tem zadnji dve leti avstrijski policija in vojska izvajali strog 24-urni mejni nadzor.

Kaotične razmere v zaporih

Sindikata delavcev v pravosodju in državnih organov sta ta teden opozorila, da so razmere v ljubljanskih zaporih katastrofalne, kar je posledica nepremišljene politike vodilnih v sistemu uprave za izvrševanje kazenskih sankcij. Med drugim je nadurno delo preseglo meje razumnega, kar je privedlo do izgorelosti pravosodnih policistov. To bo privedlo do popolnega kolapsa v ljubljanskem zaporu, če vodstvi uprave in zapora takoj ne zagotovita ustreznega števila pravosodnih policistov, so poudarili. Sindikalisti zato zahtevajo takojšen odstop generalnega direktorja uprave Jožeta Podržaja in direktorja ljubljanskega zapora Mirana Candellarija.

Pomoč s šolskimi potrebščinami

Slovenska karitas je ta teden začela dobrodelno akcijo Otroci nas potrebujejo, namenjeno zbiranju pomoči za otroke iz socialno ogroženih družin pri nabavi šolskih potrebščin, istočasno pa so župnijske karitas začele tudi z zbiranjem prošenj za pomoč s šolskimi potrebščinami. V Karitas ocenjujejo, da bo tudi letos pomoč potrebovalo več kot 12.000 socialno ogroženih osnovnošolcev. Samo za najnujnejše in obvezne šolske potrebščine za enega otroka namreč starši potrebujejo več kot 200 evrov, kar je še posebej težka naloga za socialno ogrožene družine, so poudarili. V lanski akciji so zbrali skupno več kot 331 tisoč evrov.