Labodje jezero

Besedilo: Alenka Bole Vrabec
Kategorija: Nasveti / nedelja, 27. maj 2018 / 11:30  

Leto 1818 je bilo bogato leto rojstev znanih osebnosti od umetnosti do znanosti in gospodarstva.

V Marseillu se je rodil Marius Petipa, v družini, kjer je ples pomenil najpomembnejši del življenja. Mariusov oče je bil učitelj plesov, brat pa izjemen plesalec. Tudi Marius je imenitno plesal, vendar ga je bolj privlačila koreografija. Pot plesa ga je vodila v carsko Rusijo, ki je že slovela kot dežela dobrih balerin in baletnikov. Petipa je deloval v Sankt Peterburgu v Cesarskem gledališču in v Moskvi v gledališču Boljšoj. Zapisano je, da skoreografiral skoraj 60 baletov, od katerih so nekateri, posebno tisti na glasbo Petra Iljiča Čajkovskega, večni. Imel je iskriv dar za promocijo samega sebe in je marsikaj sam prispeval k slovesu, da je legendarna osebnost. Vzgojil je vrsto primabalerin, od katerih je najbolj znamenita Ana Pavlovna, ki je svojega umirajočega laboda plesala na vseh celinah.

Rodil se je 11. marca 1818, umrl pa 14. julija 1910 na Krimu. Poročil se je trikrat in imel devet otrok. Bil je resničen navdih in mojster ruskega klasičnega baleta, ki so mu porezali ustvarjalna krila leta 1903 in ga nesramno spodrinili z izgovorom, da so se razmere na baletnem odru z rusko-japonsko vojno spremenile. V krimskem obdobju je napisal svoje spomine in objavil več dnevnikov. Najboljše izmed njegovih koreografij – Trnuljčica, Hrestač, Giselle, Bajadera, predvsem pa Labodje jezero – so še vedno žive. Glasba ostaja ista, konci pravljice pa se včasih spreminjajo. Primabalerine po navadi plešejo dve vlogi, belega laboda, Odette, ki jo lahko reši le večna ljubezen, in njeno čisto nasprotje, čarovniško hči Odille v vlogi usodnega črnega laboda, ki zaslepi princa Siegfrieda. Včasih na koncu izdihne Odette kot beli labod, včasih se Odette in princ Siegfried, ki je izdal njuno ljubezen, skupaj utopita v jezeru … včasih pa je konec celo srečen ...

Konec peke pa naj bo aromatično sočen!

Kavkaški šašlik v kefirjevi marinadi

Za veselo družbo ob žaru potrebujemo: 2–2,5 kg svinjine, ki ne sme biti pusta – najboljša je vratovina, 600 g čebule, 4 lovorove liste, 1 l kefirja, 4–5 strokov česna, sol, črn in kajenski poper po okusu, sok pol limone, 4 vejice svežega timijana

Najprej narežemo meso na lepe kocke velikosti 3–4 cm. Čebulo zrežemo na kolobarčke, česen stremo. Timijan osmukano in zrežemo. Lovorove liste prepolovimo.

Čebulo damo v posodo s pokrovom. Potresemo jo s soljo in pregnetemo. Če imamo občutljivo kožo, si nadenemo gospodinjske rokavice. Potem stresemo nanjo koščke mesa, česen, timijan in začimbe po okusu. Dodamo limonin sok. Premešamo in prelijemo z jogurtom, vnovič premešamo in pazimo, da je meso v celoti prekrito z marinado. Poskusimo, ali je marinada dovolj začinjena. Nato posodo pokrijemo in damo v hladilnik za najmanj dvanajst ur. Naslednji dan meso po koščkih jemljemo iz marinade, ga natikamo na palčke in jih polagamo na kuhinjsko papirnato brisačko, da se odvečna marinada odcedi. Nabodala zložimo na žar in jih previdno obračamo, da je meso na vseh straneh hrustljavo pečeno. Ponudimo z dobrim kruhom in sočno solato.

Pa dober tek!