Otroški dodatek izvzeti iz socialnih pomoči

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Slovenija / nedelja, 21. januar 2018 / 09:35  

Osem nevladnih organizacij je na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, vlado in parlamentarni odbor za družino naslovilo odprto pismo, v katerem pozivajo k temu, da bi se otroški dodatki izvzeli iz socialnih pomoči.

Kranj – »Otroški dodatek, ki je dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka, se družinam, ki prejemajo socialno pomoč, še vedno šteje kot dohodek. S tem se socialna pomoč, ki je krepko pod mejo preživetja, še zmanjša in se posledično otroški dodatek uporablja kot osnovni znesek za preživetje družine, kar je nedopustno,« navajajo nevladne organizacije. Trenutno je približno 13.400 družin z otroki upravičenih do socialne pomoči, od tega okoli 600 enostarševskih. Višina socialne pomoči za posameznika znaša približno 67 odstotkov sredstev, ki so potrebna za preživetje, se podpisniki odprtega pisma sklicujejo na podatke ministrstva.

Navajajo, da že od leta 2015 opozarjajo na to, da bi otroški dodatek izvzeli iz sistema socialnih transferjev, saj njegov namen ni osnovna socialna varnost. Zatem je bilo še več poskusov, na začetku leta 2017 je bil tudi v državni zbor vložen predlog o neupoštevanju otroškega dodatka kot dohodka v socialno pomoč, a je bil zavrnjen. Marca lani je parlamentarni odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide vladi predlagal, naj v zvezi s tem pripravi ustrezno zakonsko rešitev, a se to vse do konca leta 2017 ni zgodilo. Zato sedaj ponovno opozorilo. Medtem pa so pred kratkim pravico do otroškega dodatka spet pridobili starši otrok iz 7. in 8. dohodkovnega razreda, kar otroškemu dodatku daje univerzalno noto in kaže, da vendarle predstavlja instrument družinske politike. Za socialno ogrožene družine pa še naprej ostaja sredstvo za osnovno preživetje, menijo v nevladnih organizacijah in navajajo primer: enostarševska družina z enim otrokom ima cenzus denarne pomoči 430 evrov mesečno, pri čemer je otroški dodatek štet kot dohodek. To ne zadošča za preživetje enega odraslega in enega otroka, saj je cenzus celo pod mejo preživetja za enega člana, trenutno izračunani minimalni življenjski stroški za odraslega namreč znašajo 441 evrov mesečno. Podpisniki odprtega pisma pozivajo ministrstvo za delo in druge institucije k ustrezni rešitvi za zavarovanje otrok in najranljivejših družin.

Kaj na to pravijo na ministrstvu za delo in kako nameravajo ukrepati?

V uvodu pojasnijo sistem dodeljevanja pravic iz javnih sredstev. Preden namreč posameznik in družina dobita pravice do socialnih pomoči, morajo biti izčrpane prav vse možnosti zagotavljanja preživetja z lastnimi močmi (uveljaviti vse pravice iz nadrejenega sistema socialnega zavarovanja, izterjati dolgove, npr. preživnino, sprejeti vsako, predvsem plačano delo, zmanjšati razpoložljivo premoženje). Po zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev se upoštevajo vsi dohodki, navedeni v omenjenem zakonu, trenutno tudi otroški dodatek, ki je skladno z družinsko zakonodajo namenjen med drugim tudi za preživljanje. Na podlagi tega so bile oblikovane ekvivalenčna lestvica (npr. pri denarni socialni pomoči višji ponderji za otroke) in dohodkovne lestvice (npr. državna štipendija), zato odprava vrstnega reda uveljavljanja pravic iz javnih sredstev ni mogoča brez sprememb omenjenih lestvic, vse to namreč terja temeljite analize, pravijo na ministrstvu, sklicujejo pa se tudi na ugotovitve Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo, ki v svojih analizah predlaga, da se otroški dodatek sicer ne bi štel kot dohodek, vendar pa je k tej spremembi treba pristopiti sistemsko in da mora biti sprememba vrstnega reda uveljavljanja pravic ter nova določitev razmejitve med razvojnim in socialnim delom otroškega dodatka utemeljena na natančnih izračunih. Ministrstvo za delo še dodaja, da zakonske rešitve glede ne vštevanja otroškega dodatka v denarno socialno pomoč ne more predložiti državnemu zboru v 90 dneh, saj je zadeva zelo kompleksna, poleg tega pa so začeli s postopki reorganizacije centrov za socialno delo.