Fran Barle – organizator slovenskega gasilstva

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / nedelja, 26. november 2017 / 17:38  

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (124)

Vsakdanje življenje vedno znova dokazuje, da je gasilstvo ena najbolj koristnih, spoštovanja in priznanja vrednih organizacij v Sloveniji. Utemeljitelj in organizator slovenskega gasilstva je Fran Barle, ki se je rodil 20. novembra 1864 v Cerkljah na Gorenjskem.

Po vojaški službi je postal ravnatelj vojaškega urada v Ljubljani. V prostovoljnem gasilskem in reševalnem društvu je leta 1899 ob podpori župana Ivana Hribarja uvedel slovensko poveljevanje. Leta 1906 je dosegel, da se je gasilska zveza na Kranjskem združila s Slovansko gasilsko zvezo, tako da je leta 1908 nova Slovenska gasilska zveza obsegala Kranjsko, Spodnjo Štajersko in Primorje. Leta 1910 je organiziral zbor Slovenske gasilske zveze in slovanski gasilski zlet v Ljubljani, leta 1919 je ustanovil Jugoslovansko gasilsko zvezo in bil njen prvi starosta. Bil je urednik Gasilca in pisec gasilskih priročnikov.

Seveda se slovensko gasilstvo ni začelo z njim. Že leto pred njegovim rojstvom je ljubljanski župan Mihael Ambrož prevzel vodstvo gašenja v Ljubljani. Za pomoč naj bi določil dva uradnika, osem slug in devet mestnih delavcev, vendar so se pri vsakem požaru pokazale pomanjkljivosti. Sluge, delavci, pomočniki in uradniki so prepozno prihajali k ognju, orodje se je polomilo, porazgubilo itd. Zato je magistrat pozval telovadni društvi Južni sokol in Turnverein, da prevzameta gasilskega opravila v Ljubljani. Južni sokol, ki je imel takrat že sto članov, je prevzel pobudo. Pozneje naj bi, po dosegljivih podatkih, leta 1863 ljubljanski župan dr. Etbin Costa (vprašljivo, ker je postal župan šele leto kasneje), izdal za Južni sokol gasilski red, ki je med drugim določal: Prostovoljna požarna obramba Ljubljanskega telovadnega društva Južni sokol se je izjavila, da hoče podpirati in izpopolniti mestno gasilstvo. Požarno obrambo sestavljajo člani omejenega društva, ki so k obrambi prostovoljno pristopili. Člani so postali tudi pomožno osebje (hlapci, pomočniki itd.), ki jih dodeli obrambi v pomoč društvo ali mestni magistrat. Požarna obramba, ustanovljena v okviru Južnega sokola, pa se zaradi nasprotovanj, zlasti nemškega Turnvereina, ni obdržala, zato je župan dr. Josip Suppan leta 1869 ustanovil pripravljalni odbor za ustanovitev samostojnega prostovoljnega gasilskega društva, ki so ga ustanovili leta 1870. V Metliki pa so že 19. septembra 1869 ustanovili gasilsko društvo, ki je postalo prvo prostovoljno gasilsko društvo na Slovenskem. Po ustanovitvi prvih gasilskih društev se je ideja prostovoljnega gasilstva širila po vseh slovenskih deželah.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Kranju se je 20. 11. 1752 rodil Leopold Layer, najpomembnejši predstavnik slikarske družine. Med njegova najboljša dela sodijo Marija Pomagaj in freske v Marijini kapelici na Brezjah.

V Godiču pri Kamniku se je 20. 11. 1785 rodil slovenski sadjar in misijonar Franc Pirc.

V Kamniku se je 21. 11. 1889 (ali 22. 11. 1881) rodila igralka Marija Vera.

V Novi Oselici se je 22. 11. 1808 rodil naravoslovec Mihael Peternel. Pripravil je slovensko terminologijo za učbenike geometrije in botanike.

V Češnjevku pri Cerkljah se je 25. 11. 1881 rodil pisatelj, prevajalec in odvetnik Josip Hacin.

Na Češnjici pri Železnikih se je 26. 11. 1749 rodil pravnik Franc Jelenc. V letih 1802–1805 je bil direktor obnovljene Pravne fakultete Innsbrucku.