Štiriindvajseti rod Jerajev

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: GG Plus / nedelja, 27. avgust 2017 / 22:45  

Kmetija Jeraj iz Smlednika ima dolgo zgodovino, ki sega v leto 1497. Na kmetiji danes živi že štiriindvajseti rod, ki ohranja kmetijsko dejavnost in priimek Jeraj (včasih Jurey). »To je prva svobodna kmetija na Slovenskem,« pravi Damjan Jeraj, ki je gospodar zadnjih skoraj trideset let.

Na kmetiji Jeraj se ukvarjajo s sadjarstvom in živinorejo in so močno vpeti v dogajanje v kraju. Tako je že od nekdaj. Gre za kmetijo z dolgo zgodovino. Ponosni so, da se kmetijska dejavnost pri njih izvaja že od leta 1497, ohranja pa se tudi isti priimek Jeraj, v začetkih v nemški različici Jurey.

Jerajevi so imeli celo župana

Damjan Jeraj, ki je gospodar kmetije od leta 1989, nam pokaže prepis notarskega zapisa prevzema kmetije leta 1497. Takratni gospodar je bil Peter Jurey, kot piše naseljen pod gradom Flodnik, kot se je včasih imenoval Smlednik. Dokument je iz starih arhivskih dokumentov Jerajem pridobila in iz nemščine prevedla Kiti Lazarini Stupica. »Kmetija Jurey je bila prva svobodna kmetija na Slovenskem, o njej pa je pisal že Valvasor. Kmetijska dejavnost se prenaša iz roda v rod, ostaja tudi priimek Jeraj. Razvoj samega kraja Smlednik in tudi kmetije je včasih narekovala pot, ki je skozi te kraje vodila z Dunaja v Trst. Iz rodu Jerajev izhaja tudi kar nekaj znanih Slovencev, med njimi tudi France Prešeren. Sistematično se proučevanja zgodovine kmetije še nisem lotil, saj za to še ni časa, sem pa pozoren na zapiske, ki mi pridejo pod roke. Veliko je zanimivega. Zadnja zanimivost je iz igre na prostem Naša kri, ki so jo letos igrali v Smledniku. Nekdo iz rodbine Jeraj je bil v času Ilirskih provinc celo župan Smlednika. Vpetost v kraj je bila očitno vselej prisotna,« je pojasnil Damjan Jeraj. Kmetija je pod Starim gradom in v neposredni bližini Kalvarije. Pravzaprav je bilo to zemljišče nekdaj v njihovi lasti. »Kalvarijo je dal leta 1772 postaviti graščak Franc Smledniški. Da je uresniči zamisel o optični povezavi Starega gradu, Kalvarije in Krvavega znamenja, je moral del svojega zemljišča zamenjati z zemljo svobodnjaka Jakoba Jeraja. Pogodba, s katero sta zamenjala zemljišče, je v naši deželi ena prvih, ki je pisana v slovenščini,« je zapisano v knjižici Smlednik v ljudskem izročilu avtorice Dušice Kunaver. Ozemlje kmetije se je včasih raztezalo vse od Kalvarije do reke Save, kar pomeni, da je imela šestdeset juter, okrog trideset hektarjev.

Kmetija danes

Jerajevi danes obdelujejo 25 hektarjev, od tega so štirje hektarji nasadov, drugo so njivske površine, ki so namenjene živinoreji. »Delamo, narava pa nam zadnja leta ni naklonjena, saj nam je škodo naredila toča pa dvakrat pozeba. Letos smo se proti njej borili tudi s kurjenjem v sadovnjakih. Delno smo bili uspešni. K sreči nismo odvisni le od ene dejavnosti. Po površini res največji delež predstavlja poljedelstvo, živinoreja, po finančnem toku pa sta enakovredni z drugimi dejavnostmi, ki kakšno leto celo prevladujejo. Živali imamo šestdeset, od tega trideset krav molznic, kar je tisto, kar ena družina še zmore. Nič ne pomaga, če imaš mnogo živali in vse narejeno na pol. Skozi leta se naučiš, da ni vse v še in še ... Lani je cena mleka padla, na drugi strani pa je kostanj super obrodil in je en plod marona stal več kot liter mleka,« pravi Jeraj. Prav kostanj je tisto, čemur bo v prihodnosti posvetil še več pozornosti. Trenutno ima trideset dreves, načrtuje še štirideset novih. Poleg tega ima enajst vrst jabolk, njegov jabolčni sok je bil že večkrat nagrajen, češnje, slive, nekaj malin in ameriških borovnic ter manjši rastlinjak z zelenjavo. Razen mleka vse prodajo doma.

Poleg gospodarja Damjana Jeraja na kmetiji dela še njegova žena Mojca ter otroka Tajda in Žiga. Oba zaključujeta študij agronomije, Žiga smer živinoreja, Tajda pa hortikultura. Kot kaže, bo šla kmetijska tradicija pri Jerajevih uspešno naprej.