Hvala bogu, da je crknil televizor ...

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Zanimivosti / sobota, 20. maj 2017 / 18:51  

Ena znanih pesmi priljubljenega slovenskega kantavtorja Adija Smolarja pripoveduje ravno obratno zgodbo o tem, da »bognedaj, da bi crknu televizor«. In podobno sem verjetno razmišljala tudi sama, dokler se mi to ni zgodilo. Najprej sem malce čudno zrla v škatlo, ki je ostajala nema, potem pa sem se po nekaj dneh navadila in – ne boste verjeli – življenje je normalno teklo dalje.

Me je pa televizor zapustil ravno v času letošnjega Eurosonga, tako da sem zamudila tako predizbore kot finalni izbor. In vse, kar sem izvedela o tokratnem dogajanju, sem pobrala iz debat ali prebrala na spletu, kjer so se o tem, kako se »kljub odlični izvedbi našemu predstavniku ni uspelo uvrstiti v veliki finale 62. izbora za Pesem Evrovizije«, kako smo pristali na repu točkovanja, razpisali številni. Začuda je bilo precej takih, ki so se strinjali, da je letos zmagala glasba. A brez neskončnih diskusij tudi ni šlo. Zmagovalno skladbo so primerjali celo z uspavanko ... Pri frizerju so imele stranke svoj pogled na letošnje dogajanje, »šank« debate so se zaključevale v stilu: želeli ste, imate. Pri blogerjih sem naletela na zapis, pri katerem sem se ob polovici prebranega vprašala, ali gre morda za prvoaprilsko šalo … In po vseh vtisih, če jih lahko tako imenujem, sem se odločila, da poiščem posnetek zmagovalne pesmi, ki je v Kijevu prejela največ glasov tako pri strokovnih žirijah kot pri gledalcih. Pesem Amar pelos dois je res bolj umirjena, vendar je bilo prvo, kar mi je padlo na pamet, glasbeni prizor iz filma Lepotica in zver. Mimogrede: Disneyjevo filmsko stvaritev so gledalci v kinematografih še pred kratkim izjemno dobro sprejeli ... Sem pa bolj gledala nastop in poslušala melodijo ter odmislila tradicionalne teorije zarote, ki spremljajo vsakoletne izbore. In ko sem pesem poslušala tretjič, mi je čutnost Portugalca postala všeč.

Glede na to, da smo Slovenci izpadli že v štartu, se nisem preveč vznemirjala, da me je televizor zapustil ravno v času Eurosonga. Ker se vsako leto že okoli slovenske Eme dviguje ogromno prahu, na koncu pa največkrat obvelja »tresla se je gora, rodila se je miš« – priznam, sem čutila pravo olajšanje, ko me je kolegica po prvem predizboru vprašala za mnenje in sem mirne duše lahko rekla, da letos je šlo pa to žal mimo mene – in pogovor je bil zaključen. Nova tema se je dotaknila vremena in (nujno potrebnega) novega dežnega plašča, ob čemer sem veselo prikimavala, mislila pa sem si: Hvala bogu, da mi je crknil televizor ...