Kaj v resnici šteje

Besedilo: Suzana Podgoršek Kovačič
Kategorija: / torek, 18. april 2017 / 08:05  

Kar spremljam pobliže Bolnišnico za ginekologijo in porodništvo Kranj, nisem zasledila kakšnih utemeljenih očitkov na račun strokovnega dela zdravnikov in zdravstvenega osebja nasploh, se pravi zagotavljanja varnosti in strokovne obravnave pacientk in najobčutljivejše populacije, novorojenčkov. Sem pa kdaj v preteklosti že zasledila težnje po njeni ukinitvi. Kar je ponovno postalo aktualno, le da so sedaj odločevalci (država kot ustanoviteljica in njeni nadzorniki) tokrat izbrali finejši ovojni papir – v načrtih ni ukinitev kranjske bolnišnice, ampak poslovodska združitev z jeseniško. Lokacija v Kranju naj bi menda ostala ... Za javnost je glavni argument v prid tej nameri, da ima kranjska bolnišnica dva milijona evrov kumulativne izgube.

Informacija o rešitvi kot združitvi z jeseniško bolnišnico je v javnost prišla »čez noč«, šele s protestnim odstopom direktorice kranjske bolnišnice Andreje Cerkvenik Škafar. Koliko je rešitev dejansko premišljena? Naj spomnim samo na nedavni primer, za katerega so v Kranju izvedeli »čez noč«, brez vnaprejšnjega dogovora. Jeseniška bolnišnica je s prvim februarjem letos ukinila center za bolezni dojk, neuradno zato, ker je bil mamografski aparat zastarel, za nakup novejšega pa se očitno niso odločili. Tako je pacientkam z zgornjega konca Gorenjske preostalo, da potrkajo na vrata trenutno edinega centra za bolezni dojk v regiji, ki deluje v Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj. Koga, razen v tem primeru Kranjčanov, so »čez noč« še brigale čakalne vrste in jeza pacientk?

Verjamem v to, da je kranjska bolnišnica za ginekologijo in porodništvo v regionalnem in ožje lokalnem okolju dragocena. Tudi sama imam kot njihova pacientka dobre izkušnje. Žal ne verjamem v to – pa naj gre samo za moj slab občutek – da jo vladajoča politika želi zgolj pridružiti jeseniški. Izpraznjeni položaj direktorice kranjske bolnišnice, ki je bila očitno trn v peti, ste dobili. Kdo bo v. d. direktorja, bo morda znano že danes na izredni seji sveta zavoda. Kumulativna izguba dveh milijonov evrov sicer res ni nekaj, za kar bi človek kar zamahnil z roko, a treba je analizirati, zakaj je do nje prišlo. Kajti če je ta nastala zato, ker bolnišnica zgolj sledi osnovnim sodobnim strokovnim standardom zagotavljanja kakovostne in varne obravnave pacientk in novorojenčkov (in je iz tega razloga ustvarila minus), potem je z državnim financiranjem nekaj hudo narobe. A kaj resnično sledi?

P. S. Klic na pomoč pa zagotovo velja glede temeljite prenove kranjske bolnišnice. Naj bo prvi spodbudni korak za letos načrtovana prenova porodnega bloka ...