Bogate olimpijske izkušnje mu še kako koristijo

Besedilo: Vilma Stanovnik
Kategorija: GG Plus / sreda, 27. julij 2016 / 10:26  

Najuspešnejši slovenski olimpijec po osamosvojitvi Iztok Čop, ki je nastopal na zadnjih šestih poletnih olimpijskih igrah, postal olimpijski prvak in poleg tega osvojil še srebrno in dve bronasti odličji, letos sedmič potuje na olimpijske igre – prvič kot vodja slovenske reprezentance.

Iztoka Čopa tistim, ki se vsaj malo zanimajo za šport, seveda ni treba predstavljati, saj je dolga leta skrbel, da je slovensko veslanje postalo eden najuspešnejših slovenskih športov, sam pa je s kar štirimi olimpijskimi odličji postal najuspešnejši slovenski olimpijec.

Na svojih prvih olimpijskih igrah je nastopil leta 1992 v španski Barceloni, kjer sta z Denisom Žvegljem v dvojcu brez krmarja osvojila prvo olimpijsko odličje v samostojni Sloveniji. Na naslednjih olimpijskih igrah v Atlanti je v enojcu osvojil četrto mesto, štiri leta kasneje pa sta z Luko Špikom v avstralskem Sydneyju v dvojnem dvojcu osvojila prvo slovensko zlato olimpijsko odličje v samostojni državi. S srebrno olimpijsko medaljo sta se vrnila tudi iz Grčije, kjer sta na olimpijskih igrah v Atenah leta 2004 osvojila drugo mesto. V finalu sta nastopila tudi v Pekingu leta 2008, kjer sta bila šesta, odlično kariero pa je Iztok Čop kronal na zadnjih olimpijskih igrah v Londonu leta 2012, ko sta z Lukom osvojila bronasto olimpijsko kolajno.

Iztok Čop, ki se je po nastopu v Londonu pri štiridesetih letih poslovil od izjemne tekmovalne kariere, je še vedno močno povezan s športom in je tudi eden od treh podpredsednikov Olimpijskega komiteja Slovenije in predsednik strokovnega sveta za tekmovalni šport. Lani jeseni so mu člani izvršnega odbora Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez zaupali vlogo vodje slovenske reprezentance na poletnih olimpijskih igrah v Riu de Janeiru, kamor se odpravlja že čez nekaj dni.

Šestkrat ste nastopili na olimpijskih igrah, letos sta vodja naše reprezentance. Priprave za odhod v Rio se gotovo precej razlikujejo?

»Seveda je precej drugače, saj je tokrat veliko več stvari, ki jih je treba urediti. Ko sem bil tekmovalec, sem se osredotočil zgolj na priprave. Zadnje dneve pred odhodom je tekmovalna nestrpnost sicer naraščala, vse drugo pa se je umirilo. Sedaj je ravno obratno. Cel kup stvari je še, ki jih je treba postoriti. Veliko je sestankov, dogovarjanj in ves čas se nekaj dogaja. Seveda pa ni več takšne tekmovalne napetosti, kot je bila včasih. Če je šlo vse kot po maslu, je bila ta zame užitek, če so bile težave, je bilo pa kar precej stresno. Računam, da stresa sedaj ne bo toliko, zagotovo pa bo dela veliko več. Pričakujem, da bom v akciji vsaj štirinajst ur dnevno.«

Veslači ste bili na zadnjih olimpijskih igrah vedno med tistimi, na katere smo veliko stavili. Letos v olimpijski ekipi ni niti enega veslača. Kaj je po vašem mnenju vzrok za to?

»Res je škoda, ker nismo zagotovili kontinuitete, ki se je pred leti ponujala. Vzroka za pomanjkanje uspešnih veslačev pa ne vidim v delu v zadnjih štirih letih, ampak smo nekaj veslačev, ki bi na svetovnih prvenstvih lahko nastopali v finalu, izgubili tudi že prej. V zadnjih desetih letih je namreč s treniranjem prenehalo kar nekaj veslačev, ki smo jih prelahko izpustili in se nihče ni trudil, da bi jih zadržal v tem športu. Sedaj se to zagotovo pozna. Bolj kot dejstvo, da trenutno ni veslačev za olimpijske igre, pa me skrbi, ker ni nihče na tem nivoju, da bi bilo že na treningih poskrbljeno za pravo primerjavo. Sistem, ki ga je Miloš Janša postavil konec osemdesetih in v prvi polovici devetdesetih let je bil narejen preozko, saj se je takrat razvoj veslanja začel tudi v drugih klubih po Sloveniji. Bled je bil jedro in središče dogajanja in takrat, ko so začeli z uspešnim delom tudi v drugih klubih, bi bile potrebne organizacijske spremembe. Zaradi uspehov nihče v to ni pretirano drezal, posledice pa se čutijo zadnja leta. Sedaj je zagotovo prišel trenutek, ko bo treba spremeniti sistem dela tako znotraj zveze kot klubov in krivuljo uspehov spet obrniti navzgor. Mislim pa, da ni tragedija, da na olimpijske igre ne odhaja nihče od veslačev. Tisto, kar je pri izboru olimpijske ekipe pomembno, je vrhunski rezultat. Če bi šel kdo od veslačev v Rio zgolj zato, da bi imeli tam zastopnika, pa mislim, da bistvene razlike v tem, ali imamo olimpijca ali ne zagotovo ne bi bilo.«

Slovenska ekipa za nastop na olimpijskih igrah je večinoma precej mlada oziroma brez olimpijskih izkušenj. Z olimpijskim odličjem se lahko pohvali le Vasilij Žbogar. Mislite, da izbrani športniki in športnice kljub temu lahko dosežejo vrhunske rezultate in uvrstitve?

»Res bo dobra polovica naših športnikov na olimpijske igre potovala prvič in zgolj Vasilij ima doma že olimpijsko medaljo. Tako bo reprezentanca kot celota res precej neizkušena, upam pa, da se bodo tudi novinci ravno tako dobro znašli. Vsi, ki bomo z njimi, jim bomo pomagali po svojih močeh in upam, da se ne bodo izgubili v veličini tekmovanja, ko se bodo srečevali z različnimi zvezdniki in se bo res marsikaj dogajalo. Ob tem bo treba biti osredotočen na tekmovanja in zagotovo imamo tudi v naši reprezentanci nekaj takšnih športnic in športnikov, ki lahko posežejo po visokih uvrstitvah oziroma odličjih. Nikoli nisem in tudi ne mislim napovedovati števila kolajn, mislim pa, da je zelo močna judoistična reprezentanca, prav tako je tradicionalno močna reprezentanca v kajaku in seveda Vasilij Žbogar. Imamo tudi odlično rokometno ekipo, ki računa na boj za kolajne. Kar nekaj športnikov lahko tudi preseneti in se domov vrne s kolajno. Tudi ko smo odhajali na zadnje olimpijske igre v London, ni bilo nikogar, ki bi lahko obljubil kolajno, pa se je nato dobro izšlo. Upam, da tega bonusa sreče nismo porabili že v Londonu in je kaj sreče ostalo tudi za Rio.«

Kot vodja naše reprezentance vas najbrž čakajo tudi druge skrbi, od skrbi za zdravje naših športnikov do groženj s terorističnimi napadi?

»Pri tem kaj dosti ne morem storiti. Vsi skupaj se zavedamo varnostne situacije v svetu, prepričan pa sem, da bodo organizatorji kar najbolje poskrbeli za varnost, čeprav absolutne varnosti pač nihče nikjer ne more zagotoviti. Gotovo bo v okviru olimpijskih con, od tekmovališč do olimpijske vasi, za varnost maksimalno poskrbljeno. Mi bomo imeli s seboj tudi dva policista, ki bosta ves čas v Braziliji, saj so ju povabili organizatorji. Z nami bo tudi nekdo z zunanjega ministrstva, ki bo skrbel za reševanje problemov, ki lahko nastanejo: od tatvin do izgube dokumentov.

Sem pa razočaran, da bo strošek policistov v Braziliji moral pokrivati OKS, saj država menda nima postavke za zagotavljanje svojih predstavnikov na največjem športnem dogodku. Upam pa, da jih bomo tam imeli, ne pa tudi resnično potrebovali. Seveda pa bomo športnike opozarjali, da so zasebni izleti tvegani. Glede skrbi za zdravje, zlasti okužb z virusom zika, ki se največkrat omenja, lahko rečem, da je verjetnost okužbe in posledic minimalna. Večja nevarnost, po pričakovanju naše zdravniške službe, bo virus gripe, saj je v Braziliji sedaj zima in razsaja virus gripe. In če zboliš za gripo, vemo, da vrhunski nastop ni mogoč. Tako, da bo na to treba biti zelo pozoren.«

Kdaj potujete proti Braziliji?

»Kot vodja reprezentance odhajam med prvimi, že to nedeljo. Tudi vrnil se bom med zadnjimi, 24. avgusta. Sicer pa bodo športniki potovali v različnih terminih, saj imajo različne termine nastopov, nekateri potniki bodo znani tik pred zdajci. Tako se usklajujemo z različnimi športnimi zvezami in iščemo najoptimalnejše rešitve, saj gredo plavalci in atleti na primer najprej na priprave v Sao Paulo, kolesarji bodo prišli tik pred tekmovanjem, ker tam ni moč trenirati, in podobno. Treba je pač mnogo dogovorov in usklajevanj na vseh področjih in upam, da mi bo s svojimi izkušnjami uspelo biti čim bolj operativen.«