Slikovita radovljiška Čebelica z novo staro podobo

Stavbo nekdanje posojilnice, v kateri je nekaj let po drugi svetovni vojni delovala tudi osnovna šola, v zadnjih desetletjih uporablja Upravna enota Radovljica. Ime Čebelica je dobila zaradi značilne dekoracije nad vhodom, čebeljega panja v obliki slamnatega koša in čebel. Zgrajena je bila leta 1906 po načrtih arhitekta Cirila Metoda Kocha in velja za njegovo najboljše arhitekturno delo.

Od konca leta 1964 je v lasti Občine Radovljica, ki jo je na predlog takratnega Zavoda za spomeniško varstvo Kranj leta 1987 razglasila za kulturni spomenik.

Zgrajena kot posojilnica

Kot je v prispevku, objavljenem v občinskem časopisu ob zaključku prenove zunanjosti Čebelice zapisala mag. Maja Avguštin, odgovorna konservatorka za obnovo Čebelice pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Kranj, je Čebelica eden najpomembnejših objektov svoje dobe v Radovljici. Nastala je leta 1906 po načrtih slovenskega arhitekta Cirila Metoda Kocha (1867–1925), ki je ustvaril načrte za več znamenitih stavb v Ljubljani, Celju, Opatiji in Bohinju.

Čebelica takoj po izgradnji okoli leta 1910 / Foto: arhiv ZVKDS, OE Kranj

Takoj ob izgradnji so bili v pritličju prostori posojilnice in odvetniška pisarna, v nadstropjih pa so bila stanovanja, zato so bili v obeh nadstropjih na dvoriščni fasadi tudi balkoni, pojasnjuje Maja Avguštin.

Panj in roj čebel

»Arhitekturna zasnova posojilnice je relativno preprosta in tradicionalna. Gre za visokopritlično dvonadstropno stavbo s plitko štirikapno streho. Najpomembnejši dekorativni element fasade je osrednji vhodni del, ki je likovno nadgrajen in poudarjen z mozaikom iz keramičnih ploščic. Te ustvarjajo motiv dveh dreves, ki se nad čebeljim panjem pneta čez visoko pritličje in prvo nadstropje. V krošnjah upodobljen čebelji roj danes dopolnjujejo tridimenzionalne bakrene čebele, ki so nameščene na fasado, tudi tam, kjer je nekdaj stal napis Posojilnica. Prvotno naj bi bila čebela zgolj ena. K estetski in likovni vrednosti fasade pomembno prispeva tudi napušč, ki s svojimi profiliranimi škarniki in vmesnimi poslikanimi polji spominja na florentinske renesančne napušče. Takšni napušči so ponovno prišli v modo prav v času secesije,« navaja.

Prenovljena Čebelica, danes stavba Upravne enote Radovljica / Foto: Tina Dokl

Prvotna barva v peščenih tonih

Čebelica je od izgradnje doživela več prenov in predelav tako na fasadi kot tudi v notranjosti. Zadnja obnova fasade in menjava stavbnega pohištva sta potekali v večletnih fazah med letoma 1984 in 1987. V času te prenove so originalno stavbno pohištvo nadomestili z novim industrijsko izdelanim. Opustili so okna »na škatlo«, način dvokrilnega odpiranja, nekatere estetske poudarke so preoblikovali v skladu s takratnimi tehnološkimi zmožnostmi. Restavratorsko pozornost so namenili popravilu fasade in novi barvni podobi v oker barvi s poudarjenimi elementi v beli barvi, je še pojasnila Maja Avguštin.

Mozaik z danes tridimenzionalnimi bakrenimi čebelami, po katerih je stavba dobila ime / Foto: Tina Dokl

»Eva Tršar Andlovic z Zavoda za varstvo kulturne dediščine je skupaj z izbranima konservatorjema-restavratorjema Jako Grmekom in Ano Resnik izvedla sondažne raziskave na ometu, napušču in ostankih okenskih špalet, ki smo jih odkrili po odstranitvi sekundarnih oken. Izkazalo se je, da je bila prvotna barvna podoba fasade odeta v peščene tone, na podlagi skromnih barvnih ostankov smo lahko določili tudi prvotno barvo stavbnega pohištva.«

Posebna pozornost namenjena mozaiku

V sklopu obnove je bila sicer osrednja konservatorsko-restavratorska pozornost namenjena predvsem obnovi in konsolidaciji keramičnih ploščic. Te so bile očiščene, preperele in nestabilne fuge med njimi so bile utrjene, nekaj manjkajočih in počenih ploščic pa je bilo celo na novo izdelanih. Prav tako so bile na novo izdelane in nameščene manjkajoče bakrene čebele Obnovljena so bila vhodna vrata, zamenjana so bila sekundarna dvoriščna vrata.

Odkritje na napušču

Pri raziskavi napušča pa so mojstri naleteli na pravo malo presenečenje. Ugotovili so, da so originalni napušč pred štiridesetimi leti zgolj prekrili z ivernimi ploščami, spodaj pa ohranili izvirni leseni napušč.

»Iverne plošče smo odstranili in shranili. Zaradi zahtevnosti in kompleksnosti posegov na napušču smo se odločili, da bo prenovljen v fazi menjave strešne kritine, ki bo sledila v naslednjih letih. Napušč je trenutno ustrezno zaščiten, da ne bi v času čakanja na prenovo prišlo do dodatnih poškodb,« je še pojasnila Maja Avguštin.

Naročnik obnovitvenih del je bilo ministrstvo za javno upravo, Občina Radovljica, ki je lastnica stavbe, pa bo pokrila dobrih 15 odstotkov stroškov investicije v vrednosti 440 tisoč evrov. Zahtevna obnovitvena dela je zasnoval in nadzoroval Zavod za varstvo kulturne dediščine.