S staranjem prebivalstva se srečuje tudi slovenska družba. Po podatkih Statističnega urada danes starejši od 65 let predstavljajo 22 odstotkov prebivalcev, do konca stoletja naj bi ta starostna skupina predstavljala že tretjino Slovencev. Nič čudnega, da se s področjem oskrbe in pomoči starejšim ne ukvarjajo le načrtovalci javnih politik, pač pa poslovne priložnosti na tem področju išče tudi zasebni kapital. Po podatkih ministrstva za okolje in prostor so v letih med 2021 in 2024 slabo polovico oskrbovanih stanovanj zgradili zasebni investitorji.
Gradnja tovrstnih stanovanj je za investitorje zanimiva tudi zaradi specifičnih ugodnosti, ki jih zanje ponuja gradbena zakonodaja, med katerimi je denimo le 0,8 parkirnega mesta na stanovanje namesto sicer predvidenih 1,5 ali dveh pri klasični stanovanjski gradnji.
Kljub jasnim tehničnim zahtevam za gradnjo oskrbovanih stanovanj pa na trgu že dalj časa poteka proces, pri katerem ta prehajajo v klasična stanovanja. Lastniška oskrbovana stanovanja lahko kupi kdor koli, prav tako lahko z dedovanjem preidejo v last mlajšega dediča in ne služijo več prvotnemu namenu, na kar opozarjajo tudi na ministrstvu. V Šmarjeških Toplicah je pred leti odmeval celo primer, ko so takšna stanovanja tržili v turistične namene.
Ta prehod je posledica sistemske neurejenosti in ohlapnega nadzora, saj primeri nenamenske uporabe nepremičnin večinoma ostajajo pod radarjem javnega nadzora. Tega se zavedajo tudi odločevalci. Kot so nam pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor, so tudi zaradi tega z lansko novelo stanovanjskega zakona opredelili novo kategorijo javnih najemnih oskrbovanih stanovanj, preverili so tudi možnosti, da bi bila oskrbovana stanovanja lahko le v lasti pravnih oseb javnega prava za namen oddaje, a bi bila takšna ureditev protiustavna.
Žal ureditev, ki je v osnovi dobra in bi lahko prispevala k reševanju vprašanj starajoče se družbe, zaradi nedorečenosti ostaja predmet kritik in nesprejemanja tudi s strani lokalnega prebivalstva. Nedavno so načrti o novi soseski oskrbovanih stanovanj prah dvignili v Mekinjah pri Kamniku, kjer so se krajani povezali celo v civilno iniciativo. V neposredni bližini namreč že lahko opazujejo, kako takšna stanovanja ne služijo več svojemu namenu, zato ne verjamejo, da bo tokrat drugače.
Dejstvo je, da stanovanj na slovenskem nepremičninskem trgu primanjkuje, a graditi pod pretvezo, da gre za reševanje izzivov starosti, nato pa jih prepustiti nevidni roki trga, ni prava rešitev ne za starejše niti za mlajše, ki rešujejo svoj stanovanjski problem.