Odpirajo vrata prihodnosti

Spodnja Besnica – Center za socialno delo (CSD) Gorenjska je v nedeljo, 13. septembra, pripravil četrto srečanje rejniških družin Gorenjske. V Rekreacijskem centru Vogu v Spodnji Besnici se je zbralo 19 družin z 32 otroki, ki so dan preživeli v sproščenem druženju, ustvarjanju in pogovorih. Mlajše je razveselila Pika Nogavička, za mladostnike in rejnike pa je Študijsko-raziskovalni center za družino pripravil ločeni predavanji. Z rejniki so obravnavali tematiko vedenjskih izzivov pri otrocih z razvojno travmo, ki se kažejo v obliki agresije, laganja, kraje in seksualiziranega vedenja. Na delavnicah z mladostniki pa so se dotaknili področja čustvovanja, predvsem prepoznavanja alarmov znotraj čutenja. Tako rejniki kot rejenci so lahko izrazili občutke, vprašanja in dvome, ki jih v vsakdanjih okoliščinah težje izrečejo.

Zanimanje za rejništvo upada

Alenka Korošec, v. d. direktorice CSD Gorenjska, je poudarila, da so močna skupnost, varna mreža in občutek sprejetosti temelj, ki ga rejniške družine nudijo otrokom v stiski. »Na CSD res cenimo vse, kar rejniki delajo, saj otrokom odpirajo ne le vrata svojega doma, ampak tudi vrata v prihodnost,« je dejala. Veliko otrok namreč nosi zgodbe, na katere sami niso mogli vplivati. Koroščeva opozarja, da zanimanje za rejništvo upada, kar povečuje pritisk na sistem: otroci, ki ne dobijo rejniške namestitve, so pogosto nameščeni v krizne centre, ki bi morali biti le začasna rešitev, a postajajo dolgotrajno bivališče. »Delo rejnika zahteva celega človeka in poteka 24 ur na dan,« pravi Koroščeva. Zaradi večjih potreb so na CSD razvili tudi mobilno službo, ki družinam nudi pomoč v domačem okolju, kadar zaznajo potrebe po podpori pri vzgoji.

Izboljšani finančni pogoji

Srečanja v Besnici se je udeležila tudi 57‑letna Sanja Klemenčič, ki je pred šestimi leti zaradi hčerinih zdravstvenih težav prevzela skrb za vnuka Aleksandra Anuka z Downovim sindromom. Pravi, da rejništvo ni enostavno, a je s sistemom zelo zadovoljna: »Ves birokratski del so uredili na CSD, vse je bilo korektno. Ves čas smo v kontaktu in vse poteka gladko.« Izboljšani finančni pogoji rejništva ji omogočajo tudi plačilo dodatnih terapij, ki jih vnuk potrebuje. Namreč če nekdo prevzame skrb za tri otroke ali – tako kot Sanja – za enega otroka s posebnimi potrebami, v Sloveniji pridobi pravico do statusa poklicnega rejnika. Ključna prednost je, da država iz proračuna v celoti krije polne prispevke za socialno varnost (pokojninsko in zdravstveno zavarovanje). Prejemek rejnine pa je razdeljen na dva dela, in sicer na oskrbnino, ki za enega otroka znaša 655 evrov, in na plačilo dela rejniku, ki po trenutni zakonodaji znaša 511 evrov.