Poklon umetnikom Trsta in Krasa

V dneh, ko skupaj s Primorsko praznuje tudi Slovenija, so ob iztekajoči se razstavi v Galeriji Prešernovih nagrajencev – ta je bila na ogled od sredine junija – predstavili še knjigo enakega naslova Med morjem in kamnom, Slovenska umetnost tržaškega in primorskega prostora. Knjiga na več kot 330 straneh združuje likovno umetnost in literaturo petih likovnih umetnikov in osmih literatov z zahodnega roba Slovenije, nagrajenih s Prešernovo nagrado oziroma nagrado Prešernovega sklada. Z reprodukcijami umetniških del bralčev pogled plemenitijo Avgust Černigoj, Lojze Spacal, Silvester Komel, Klavdij Palčič in Franc Vecchiet, njihova dela pa so v prepletu s poezijo in prozo, s katero so slovensko kulturo bogatili Igo Gruden, Srečko Kosovel, Boris Pahor, Alojz Rebula, Miroslav Košuta, Renato Quaglia, Marko Kravos in Dušan Jelinčič.

Besedili v knjigo sta prispevala vodja galerije Marko Arnež in dr. Tatjana Rojc, Breda Ilich Klančnik pa je v zaključnem delu ob omenjenih avtorjih pripravila še kratke biografije devetih nagrajenih umetnikov s področja glasbe, enajst s področja filma in gledališča ter enega arhitekta.

Meja kot most dialoga

O prostoru, njegovih ustvarjalcih ter nastajanju knjige so spregovorili zgodovinarka dr. Marta Verginella, Tatjana Rojc in Marko Arnež, Jože Jerič, ki je vodil pogovor, je večer obogatil tudi z branjem pesmi, posebno težo pa sta srečanju dodala še pesnik Marko Kravos s svojo pesniško besedo in pisatelj Dušan Jelinčič z osebnim razmislekom. Kot je dejal Arnež, tako obsežnega založniškega projekta v galeriji še niso imeli, bodisi ko gre za izbor objavljenih likovnih del in pesmi bodisi ker je vse v knjigi zapisano prevedeno tudi v italijanski jezik. Dvojezična knjiga, italijanski naslov je Tra mare e pietra, je pomembna tudi za siceršnje tržaško kulturno okolje.

»Poznavanje ustvarjanja v slovenskem jeziku v slovenskem prostoru zunaj slovenskih meja je še vedno pomanjkljivo, fragmentarno, ta knjiga pa ponuja kulturno topografijo primorskega prostora, ki je ostal zunaj slovenskih državnih meja, in je zato izjemno dragocena,« je med drugim povedala Marta Verginella in obiskovalcem orisala tesno povezanost Trsta z nekdanjo Kranjsko že v 18. stoletju, težke čase za tamkajšnje slovenstvo v času fašizma, njihovo begunstvo v slovenska mesta in s tem tudi prenašanje mediteranskega temperamenta v slovensko kulturo.

Tatjana Rojc je predstavila literarno življenje na Tržaškem in Krasu. »Pri Kosovelovih pesmih pomen besede nikoli ne izgubi smisla. Niso ga odmislili niti avtorji, ki so zbrani v tej knjigi,« je med drugim povedala; da je meja po drugi svetovni vojni postala most – prostor dialoga, ki ga politika pogosto ne razume. »Razume pa ga umetnost, ker ve, da je dialog, ki vse nas potiska naprej,« je ob tem poudarila Tatjana Rojc.