Od zore do mraka – kje je meja?

Kranj – V okviru projekta bodo Družbenomedicinski inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti kot vodilni partner ter Inštitut Karakter, Zveza slovenske podeželske mladine in Zavod Zrno spodbujali kmete, člane kmečke družine, mlade prevzemnike kmetij in starejše kmete k odprtemu in spoštljivemu pogovoru o njihovem počutju, zanje pa bodo pripravili tudi več brezplačnih delavnic in drugih javnoizobraževalnih, pogovornih in promocijskih dogodkov. Na ta način jim bodo poskušali približati znanja za prepoznavanje stresa, izčrpanosti in najpogostejših duševnih stisk in motenj, za preprečevanje izgorelosti in postavljanja zdravih meja med delom in počitkom, za krepitev odpornosti in za iskanje ustrezne strokovne pomoči.

»Delo na kmetiji ni le poklic, temveč način življenja. Odgovornost za živali, pridelek, zemljo, družino in prihodnost kmetije pogosto ne pozna običajnega delovnega časa. Dolgi delovniki, fizično zahtevno delo, negotov zaslužek, vremenske ujme, suše, bolezni živali, spreminjanje cen in predpisov, administrativne obremenitve ter težave pri usklajevanju dela in družinskega življenja se lahko sčasoma nakopičijo. Dolgotrajen stres se lahko pokaže kot izčrpanost, nespečnost, razdražljivost, težave s koncentracijo, občutek nemoči, umikanje od drugih, tesnoba in potrtost,« ugotavljajo partnerji projekta in dodajajo izsledke nekaterih raziskav. Tako je raziskava med šeststotimi švicarskimi kmeti in kmeticami pokazala na velik delež kmetov s simptomi depresije in tesnobe, na povečano ranljivost kmečkega prebivalstva pa opozarjajo tudi slovenski podatki. Leta 2016 so v skupini zaposlenih v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu beležili štirikrat več samomorov kot med ostalimi zaposlenimi.