Nemčija

Pretekli teden sva peljala sina (21) na študij ekonomije v Mannheim v Nemčijo. Podoživljal sem svoja vsakoletna študentska potovanja v Nemčijo pred štiridesetimi leti. Kot študent sem namreč pet let zapovrstjo en mesec delal v bližini Frankfurta. Opravljal sem fizična dela v večjem podjetju, večere sem preživljal s starejšim zakonskim parom, kjer sem tudi stanoval. Dobro sem se naučil nemškega jezika, spoznaval nemški način dela v podjetju, okusil dober zaslužek in drugo kulturo bivanja. Z dedičem podjetja, kjer sem delal, smo še danes prijatelji. Kot študent ekonomije sem občudoval nemški gospodarski stroj, njihovo natančnost, mogočno mrežo avtocest in seveda tudi primerjal (takrat) precej višji življenjski standard. Gor in dol sem vedno pripotoval z avtoštopom v enem dnevu.

Kot vse so se tudi študij, potovanja in Nemčija v zadnjih štiridesetih letih močno in komaj dojemljivo spremenili. Umetni inteligenci sem dal ukaz: »Najdi mi prenočišče približno 100 km od Muenchna proti Mannheimu, podeželje, največ 5 km od avtoceste, naj bo gostilna s prenočišči, s kuhinjo do 21h, mirno okolje, cena približno 60 € na osebo z zajtrkom, dober zajtrk. Preglej ocene gostov.« V pol minute mi je našel točno, kar sem zahteval. Drugi dan smo si skupaj ogledali Univerzo Mannheim. Z nostalgijo sem bral predmete, ki jih bo sin poslušal. Podobni občutki so bili, ko sem opazoval študente v knjižnici. Malo so študirali, malo gledali v telefone in računalnike, malo pa drug drugega. Jaz sem se učil nemščine v času dela in s klepetanjem, sin bo poslušal poslovno nemščino na univerzi. Jaz sem fizično delal v Nemčiji, sin dobi zelo solidno štipendijo, da bo v miru študiral in se družil s študenti s celega sveta. Za pot je dobil poseben prispevek, jaz sem štopal, dobil bo teoretično znanje o mednarodni ekonomiji, jaz sem ga dobil bolj preko poslovne prakse s tujino. Tako zelo se je vse spremenilo. Nato smo obiskali študentske domove. Vodja je bil Nemec, hišnik Albanec s Kosova. Danes je srbščina skoraj enako pomembna kot nemščina.

V štiridesetih letih se je zelo spremenila struktura prebivalcev v Nemčiji. Še bolj so opazne razlike pri delavcih. Včasih so bili tujci pretežno iz Jugoslavije in Turčije. Danes po nemških mestih vidimo ogromno temnopoltih. Praktično skoraj ne veš, da si v Evropi oziroma v Nemčiji. Lahko si predstavljamo takšne spremembe, vendar videti te močne zasuke v družbi je skoraj šok. Pred očmi izginja nemška kultura in posledično nemški način življenja. Nemci sicer še vedno ohranjajo vodilna mesta in ostajajo lastniki podjetij. Vendar glede na katastrofalna demografska gibanja bo v nekaj desetletjih tudi te veselice konec.

Vedno sem rad šel v tujino in še rajši prišel domov. Imamo dobre univerze, dobra podjetja, čudovito naravo in ljudi, ki jih imamo radi.