Nekoč je bilo, danes pa je drugače

Naj že v prvi vrstici poudarim, da ima razstava Gorenjskega muzeja v Galeriji Prešernove hiše dvojno moč, saj so na ogled fotografije, ki prikazujejo posamezne mestne predele, stavbe in spomenike tako v preteklosti kot v današnji podobi. Na razstavi je namreč predstavljenih 39 pogledov – tako v fotografiji kot še pred njenim izumom v različnih grafičnih tehnikah –, na zanimive predele mesta Kranja nekoč in danes. Fotografije so predstavljene v dvojicah in na ta način se preteklost srečuje s sedanjostjo. Nekatere fotografije so v današnjem času posnete z iste točke, kot so bile tiste nekoč, spet druge na zanimiv način poskušajo prikazati spremembo, ki jo je v mestu prinesel čas.

Seveda tudi mesto, kakršnega poznamo danes, ni dokončana zgodba, spreminjajo se njegove ulice, trgi, pročelja hiš, posamezne stavbe izginjajo in nastajajo nove. Na odprtju razstave v četrtek, 3. septembra, v Galeriji Prešernove hiše je bilo poudarjeno, da ima prav fotografija pri beleženju in dokumentiranju teh sprememb izjemno moč. Trenutek, ujet v času, namreč ohranja tisto, kar je danes lahko izgubljeno ali spremenjeno, nekoč pa je bilo posneto kot podoba svojega časa. Fotografija tako danes postane poročevalec preteklosti, dokument prostora in dragocen del naše dediščine.

»Prav iz tega pogleda v preteklost in njegovega soočenja s sedanjostjo je nastala razstava Stari in novi Kranj,« je muzealka Jelena Justin napovedala muzejskega kolega, avtorja razstave ddr. Damirja Globočnika, dolgoletnega raziskovalca, poznavalca in pripovedovalca kranjske zgodovine, ki zna iz podob iz preteklosti razbrati mnogo več, kot je vidno na prvi pogled.

Nekoč in danes v paru

Kako se je Kranj spreminjal skozi čas, kar nam tako zvesto pripovedujejo stare fotografije? Gre na eni strani za zanimive poglede na različne dele mesta, kot so jih članice in člani FD Janez Puhar videli v sodobnem času, na drugi strani pa so fotografije iz muzejske fototeke. »Za slednje sem namenoma izbral manjši format, saj jih v takem formatu hranimo tudi v fototeki, večje fotografije, kot rečeno prikazujejo Kranj danes,« pojasnjuje Damir Globočnik; da gre za kar zahteven projekt. »Za razstavo sem pripravil okrog petdeset parov, na ogled jih je nekaj manj, in sicer 14 avtorjev.«

Povezovalni člen med fotografi sodobniki in Globočnikom je bil član društva Simon Krejan. »Damir Globočnik je ob tem, da je skrbnik Kabineta slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju, že dolga leta močno vpet tudi v delovanje našega društva, saj sodeluje kot eden žirantov na naši bienalni razstavi Pokrajina. Ko mi je predstavil projekt, ni bilo nobenega razloga, da ne bi ugriznili vanj.« Fotografi so več mesecev fotografirali po predlaganih točkah v mestu in nabralo se je več kot sto fotografij, nekatere pa so avtorji poiskali tudi v lastnih arhivih zadnjih let.

Nekoč pretehtan urbanizem mesta

Najstarejša veduta Kranja je bakrorez Mathiasa Meriana iz leta 1649. »Na tej grafiki se lepo vidi piramidalna zasnova mesta Kranja. Z vrha zvonika župnijske cerkve sv. Kancijana in tovarišev se namišljena črta spušča na desno do rožnovenske cerkve in cerkve priprošnjikov proti kugi ter obrambnega stolpa na Pungertu. Podobna situacija je na nasprotni strani, kjer sta simetrično piramidalno zasnovo podkrepila stolp, ki je varoval gornja mestna vrata, in zvonik cerkve kapucinskega samostana. Teh danes ni več,« osrednjo podobo kranjske vedute poudari Globočnik. V paru k tej upodobitvi je pogled na mesto v današnjem času s Šmarjetne gore posnel Aleš Komovec.

Avtor postavitve je pri tem poudaril tudi pomembno spremljanje kranjske urbanistične zasnove s strani dr. Ceneta Avguština. »Njegovih fotografij je na tej razstavi morda celo največ. Brez njega te razstave ne bi mogli pripraviti. Desetletja je skrbno beležil in dokumentiral vsakokratne urbanistične spremembe v mestu Kranj. Največji del svojega raziskovalnega dela je namreč posvetil raziskavam urbanističnega naselbinskega razvoja gorenjskih mest od srednjega veka naprej,« pove Globočnik; da v njegovih člankih lahko sledimo misli, da je Kranj v 16. in 17. stoletju spadal med najbolj pretehtane mestne urbanizme v srednjeevropskem prostoru.

Razstavi sledi še knjiga

Danes je Kranj z okrog 37.000 prebivalci tretje največje slovensko mesto. Gradbeni preporod je mesto doživelo po drugi svetovni vojni. Marsikaj starega se je porušilo in umaknilo sodobni arhitekturi. Spremembe ujete v fotografije nekoč in danes so še posebno zanimive, saj se bodo mnogi Kranjčani nekdanjih stavb še spominjali, ko so te še stale.

Nova predmestna naselja in industrijska območja so postopoma zajela bližnje vasi in poljedelsko mestno okolico. Od petdesetih let dalje sta na severnem in severovzhodnem robu mesta nastali novi soseski Zlato polje in Vodovodni stolp. Širše območje Kranja se je z novimi stanovanjskimi soseskami, priključitvijo nekdanjih predmestnih naselij in širitvijo okoliških vasi zlilo v enotno mestno naselje. Seveda je mesto vseskozi sledilo tudi spremembam v bivanjski kulturi.

Kot je poudarila direktorica Gorenjskega muzeja Jana Babšek, je razstava uvodni del širšega projekta nove knjige o Kranju. Poudarila je, da ima fotografija v Kranju dolgoletno in močno tradicijo, ki se nadaljuje v Fotografskem društvu Janez Puhar. »Odločili smo se za knjigo, v katero bo avtor Damir Globočnik ob bogatem fotografskem gradivu in prikazu urbanističnih sprememb v mestu od nekoč do danes vključil celosten pregled umetnostnih in arhitekturnih spomenikov Kranja in okolice.« Knjiga bo imela več sto strani in bo predstavljena še to jesen.