Sodišča tudi po uvedbi reforme dostopna

Ljubljana – Na slovenskih sodiščih se že pripravljajo na organizacijske spremembe, ki bodo prihodnje leto zajele vseh 44 okrajnih in enajst okrožnih sodišč, na katerih je zaposlenih približno 3500 sodnikov in sodnega osebja. Gre za eno večjih organizacijskih sprememb v slovenskem sodstvu, poudarjajo na vrhovnem sodišču. »Na sodiščih že potekajo priprave na začetek uporabe nove ureditve. Izvesti je treba številne kadrovske, organizacijske, prostorske in informacijske prilagoditve, da bo prehod na novo ureditev potekal čim bolj tekoče,« je sporočilo vrhovno sodišče.

Sodišča bodo za stranke ostala dostopna na dosedanjih lokacijah tudi po 1. januarju 2027, ko bo začela veljati nova ureditev glede organizacije slovenskih sodišč splošne pristojnosti, so poudarili na vrhovnem sodišču. Pisanja se bodo lahko vlagala kot doslej, nova ureditev pa bo omogočila bolj enakomerno razporejanje dela znotraj sodnih okrožij, so pojasnili: »Cilj sprememb je učinkovitejše in hitrejše reševanje sodnih zadev.«

Sprememba organizacije sodišč

Z novo ureditvijo se spreminja organizacija sodišč, saj bodo dosedanja okrajna sodišča kot zunanji oddelki vključena v organizacijo okrožnih sodišč. »Za stranke je pomembno predvsem to, da bodo sodišča še naprej poslovala na dosedanjih lokacijah. Tudi po 1. januarju 2027 bodo na teh lokacijah potekali sodni postopki, stranke pa bodo tam še naprej lahko vlagale svoja pisanja,« zagotavljajo na vrhovnem sodišču. Kot dodajajo, se bodo sodni postopki, začeti pred 1. januarjem 2027, nadaljevali in dokončali na lokaciji, kjer so bili začeti.

Reorganizacija sodišč ne bo razlog za zamenjavo sodnika, tako da bodo sodniki zadeve, ki jih že rešujejo, tudi dokončali. »Do zamenjave sodnika bo lahko prišlo iz enakih razlogov kot že do sedaj, na primer zaradi upokojitve, odhoda ali drugih okoliščin, ko je treba zagotoviti nadaljevanje sojenja in sojenje v razumnem roku,« pojasnjuje vrhovno sodišče.

Cilj hitrejše reševanje zadev

Po začetku uporabe reforme pa bo pomembna sprememba veljala za nove zadeve, saj te ne bodo več organizacijsko vezane na posamezno okrajno sodišče tako kot doslej, temveč na okrožno sodišče kot celoto. To bo po mnenju vrhovnega sodišča omogočilo, da se delo znotraj posameznega sodnega okrožja glede na pravno področje bolj enakomerno razporedi med sodniki okrožja. Za stranko to lahko v posameznem primeru pomeni, da bo na obravnavo vabljena na drugo lokacijo znotraj sodnega okrožja. O kraju in času obravnave bo, tako kot doslej, obveščena z vabilom sodišča. »Namen takšne ureditve je zmanjševanje razlik v obremenjenosti ter učinkovitejše in hitrejše reševanje zadev,« poudarjajo na vrhovnem sodišču in dodajajo, da nova ureditev torej ohranja dostopnost sodišč na sedanjih lokacijah, hkrati pa omogoča večjo prožnost pri organizaciji dela znotraj posameznega sodnega okrožja.

Pomemben del reforme je tudi uvedba enotnega prvostopenjskega sodnika. Po 1. januarju 2027 ne bo več razlike med okrajnimi in okrožnimi sodniki, temveč bodo vsi sodniki na prvi stopnji imeli naziv okrožnega sodnika. S tem se bodo po razlagi vrhovnega sodišča povečale možnosti za razporejanje sodnikov in dela znotraj posameznega sodnega okrožja. Širši krog sodnikov bo lahko glede na področje, na katerem delajo, sodeloval pri reševanju novih zadev, kar naj bi prispevalo k bolj enakomerni obremenitvi in učinkovitejšemu poslovanju sodišč.

Spletna stran o novi ureditvi

Na vrhovnem sodišču se zavedajo, da tako obsežna sprememba odpira številna vprašanja, zato je na spletnih straneh slovenskih sodišč na voljo spletna stran, na kateri bodo zbrane informacije o novi ureditvi, odgovori na najpogostejša vprašanja ter pregled sodnih enot in področij dela po začetku uporabe reforme. »Ne glede na reformo v ospredju ostajajo zagotovitev nemotenega dela sodišč, varstvo pravic strank in reševanje sodnih zadev v razumnem roku. Učinke reforme bomo skrbno spremljali in izkušnje iz prakse upoštevali pri nadaljnji organizaciji dela,« je še sporočilo vrhovno sodišče.