Ne smeš se zlomiti pod pritiskom

Občutek, ko je izvedela, da je z izjemnim rezultatom na mednarodni maturi dosegla uspeh, ki jo uvršča med najboljše maturante ne le v Sloveniji, temveč tudi v svetovnem merilu, je bil po njenih besedah skoraj neverjeten. Čeprav mnogi menijo, da je za popoln uspeh potreben tudi kanček sreče, je sama prepričana, da je osnova predvsem trdo delo. Precej zaslug za svoj uspeh pri tem pripisuje tudi profesorjem in mentorjem, saj kot pravi, so dijake nenehno spodbujali, jim pomagali in jih motivirali.

V zadnjih mesecih pred izpiti pa je bila po njenih besedah ključna predvsem dobra organizacija časa, saj je imela na maturi tudi po dva izpita na dan, včasih celo tri. Pogosto je že zjutraj odšla v knjižnico, kjer je najprej nekaj ur posvetila družboslovnim predmetom, po kosilu pa nadaljevala z naravoslovnimi. Želela je namreč uravnotežiti učenje snovi, ki zahteva pomnjenje, in predmetov, kjer je treba predvsem rešiti veliko vaj. Takšen način dela ji je pomagal ohranjati zbranost. Priznala je, da so ji največ skrbi povzročali družboslovni predmeti, kot je antropologija. »Pri teh predmetih se res nisi mogel zanašati na učenje na pamet, saj so bila vsa vprašanja odprtega tipa ter so zahtevala razmišljanje, povezovanje znanja in argumentirano izražanje lastnih stališč.« Ne preseneča je, da slovenski dijaki na mednarodni maturi dosegajo nadpovprečne rezultate. »Pomembno vlogo pri tem odigra že predhodna selekcija kandidatov za ta program, saj izberejo predvsem dijake, ki znajo razmišljati s svojo glavo, so pripravljeni prevzeti odgovornost in uspešno prestanejo postopek intervjujev za sprejem.« Kot nam je zaupala, je maturo doživljala predvsem kot preizkus zbranosti, organizacije in psihične vzdržljivosti. »Moraš biti človek, ki se ne zlomi pod pritiskom in ki lahko zelo dolgo ohrani osredotočenost.« Prihodnjim maturantom pa svetuje predvsem, naj ne zavračajo pomoči. »Včasih je veliko pomenilo že to, da mi je mama med učenjem skuhala kosilo,« se posmeje. Profesorji, pravi, pa so bili vedno pripravljeni nameniti dodatne ure razlage, učenje ji je olajšalo tudi skupno ponavljanje snovi s sošolci.

Po zahtevnem obdobju priprav na maturo in izpitov si je že privoščila zaslužen oddih. Z dvema sošolcema je odpotovala v Grčijo, ta čas pa z vozovnico Interrail raziskuje Evropo. Do konca poletja jo čaka še potovanje s sestro, nekaj dni na morju in delo v Layerjevi hiši v Kranju. Prav delo v Layerjevi hiši je označila za eno najboljših odločitev v svojih gimnazijskih letih, saj ji je prineslo veliko samozavesti, številna prijateljstva in občutek pripadnosti skupnosti. Pomemben del njenega življenja predstavlja tudi glasba. Violončelo igra že vrsto let, danes sodeluje v Simfoničnem orkestru Mestne občine Kranj.

Čeprav je izpolnila pogoje za študij psihologije na Trinity College Dublin, se je na koncu odločila, da bo študij nadaljevala na ljubljanski medicinski fakulteti, saj ji izbor predmetov na maturi ni omogočal vpisa na medicino na Trinity Collegu. »Še vedno pa razmišljam vsaj o praksi ali specializaciji v tujini.« Verjame, da lahko k boljši prihodnosti največ prispeva prav z dobrim izobraževanjem in strokovnim delom. »Če bomo več vlagali v znanje, bomo lažje spreminjali svet na bolje,« je prepričana Iza Lota Kovač, ki kljub izjemnemu dosežku ostaja skromna, delovna in trdno odločena, da bo svoj potencial izkoristila v dobro ljudi.