Morje

Letošnji dopust se je začel z morjem. Nekaj let zaporedoma obiskujeva isti kamp. Kampiranje mi je bilo v zibko položeno. Občudujem bivanje zunaj, spanje pod drevesi, kuhinjo pod borovcem, visečo mrežo nad morjem. Kamp mora biti manjši, parcela mora imeti pogled na morje. Tudi pogled na morje mi ne ustreza vsak. Obrnjen mora biti na odprto morje, ne na sosednji otok ali na gorovje na celini. Govorim o dalmatinski obali, kjer so najboljše lokacije na otokih tiste, ki so obrnjene na JV, sonce pa ga preide na zahodni strani in zvečer za gorami pade v morje. Sva na Hvaru. Večina kampov se nahaja na SV strani, kjer gledajo otok Brač in v zaledju Biokovo. Najin kamp gleda na odprto morje, v daljavi je Korčula, Vis in Peklenski otoki. Čudovit pogled na hribe imam jaz doma, ko gledam na Grintavce, na morju želim gledati odprto morje, neskončnost, brezskrbnost, vse je mogoče. Parcela mora biti v senci in sprednji del v celoti obrnjen na odprto morje. Letošnjo kuhinjo sva postavila v obliki črke L. Kuhinja je sestavljena iz kamp omarice s pultom, mali hladilnik, električna plošča, električna posoda za pečenje, s seboj imava keramične krožnike, prav tako pribor, nobene plastike, steklene kozarce. Torej popolno udobje kuhinje, boljše kot doma, ker sem lahko ves čas zunaj. Najpomembnejša kamp oprema je jogi, čisto pravi jogi, ki omogoča normalno spanje. Zvijeva ga, močno poveževa in vse skupaj nabaševa v avto. Da sem res posebna, ne spim v šotoru, ampak kar zunaj pod borovcem. Kamp je majhen, vsega skupaj 30 parcel, trenutno je zasedenih 10. Nihče drug ne spi zunaj, pač v avtodomih z odprtimi vrati, šotoru ali kombiju, jaz pa zunaj. Navadila sem se svoje posebnosti, uživam v tem, da sledim sebi. Letos se mi je pri spanju zunaj pridružil tudi Janez. Občutek pihanja vetra, valovanja morja, ki je tik pred mano, je božanski. Drevesa oddajajo fitoncide, naravne antibiotike, z njih kaplja smola eterična olja, cvetni prah in pelod. To je samo zdravje. Naj ga bom deležna v obilju. Morje je zame čas, ko sem lahko ves čas v kopalkah, ko se kopam lahko vsak trenutek in mi pri tem ni treba ležati na plaži. To je čas, ko lahko berem, kolikor hočem. Kuhanje pod borovcem je užitek, pomivanje posode hobi. Kuhava domačo zelenjavo s svojega vrta, ribe in drugo hrano. V hotelih in gostilnah kupujejo hrano v supermarketih, gledajo na najnižjo ceno, izvor hrane je svetovno tržišče. Rada grem v gostilno, če mi za visoko ceno nudijo vrhunsko kakovost. Ker se to ne zgodi vedno, sem nemalokrat razočarana in tedaj si mislim, solit se pojdite, vi pa vaša ponudba in visoke cene. Kakšno idejo pa le dobim v gostilni – hruška, kuhana v rdečem vinu, je moja nova sladica, ki sem jo lahko pripravila tudi v kamp kuhinji.