Župan Občine Jezersko Andrej Karničar, avtor razstave in promotor Slovenije na Češkem Ladislav Jirásko ter veleposlanik Češke republike v Sloveniji Jiří Kudela / Foto: Primož Pičulin
Župan Občine Jezersko Andrej Karničar, avtor razstave in promotor Slovenije na Češkem Ladislav Jirásko ter veleposlanik Češke republike v Sloveniji Jiří Kudela / Foto: Primož Pičulin
Negujejo prijateljske vezi
Razstava o Češki koči in češko-slovenskem planinskem sodelovanju se je vrnila domov, je dejal veleposlanik Češke republike v Sloveniji Jiří Kudela, ko je predstavitev zgodovine koče pod Grintovcem in bogate dediščine sodelovanja med ljubitelji gora odprl na Jezerskem.
Po gostovanjih v Ljubljani, Sevnici, Mojstrani in Kranju je razstava Ladislava Jiráska o Češki koči in češko-slovenskem sodelovanju na ogled na Jezerskem, kjer so vezi s Čehi začeli tkati v izteku 19. stoletja, v času skupne avstro-ogrske monarhije. Čehi so bili po besedah župana Andreja Karničarja med prvimi, ki so odkrivali Jezersko kot turisti.
V Pragi so junija 1897 ustanovili Češko podružnico Slovenskega planinskega društva, ki je bila ena najbolj aktivnih. Člani so urejali in označevali planinske poti in med drugim izdali več vodnikov po slovenskih Alpah. Leta 1898 so podali predlog za gradnjo koče. Z vodstvom društva so se zanjo in lokacijo pod severno steno Grintovca dogovorili v Triglavskem domu na Kredarici. Zemljišče za gradnjo, ki so jo zaključili do poletne sezone leta 1900, je zagotovila Občina Jezersko, seznanja razstava.
Češka koča je postala osrednja planinska postojanka in najpomembnejše izhodišče za nadaljnje vzpone na območju Jezerskega, ob tem je po mnenju Andreja Karničarja dala pomemben pečat dejavnostim, ki so povezane z gorami. »Leta 1948 je bilo z namenom, da skrbi za kočo, ustanovljeno Planinsko društvo Jezersko. Na tej podlagi se je začela razvijati hribovska dejavnost, v sedemdesetih letih je nastal mladinski odsek in nato še alpinistični, iz katerega je zrasla gorska reševalna služba. Mirno lahko tudi rečem, da je zaradi hribovskega življenja, tesno povezanega s Češko kočo, jezerski alpinizem stopil na svetovno alpinistično sceno.«
Letos so s sredstvi, ki so jih zbrali češki planinci, v koči prenovili oziroma preuredili spalnico s 15 posteljami v manjše sobe z dvema in tremi posteljami. Zunanja podoba priljubljene planinske točke na Spodnjih Ravneh, zgrajene v slogu tipične češke kmečke hiše, ostaja taka, kot je bila ob odprtju. »Češka koča je ikona jezerskega turizma in arhitekturni biser. Je najstarejša slovenska planinska koča, ki je ohranila svoj prvotni videz. Ohranjati ga želimo še naprej,« je dejal župan. Leta 2020 so kočo razglasili za kulturni spomenik lokalnega pomena, njen takratni jubilej pa so na Jezerskem zaznamovali tudi z razstavo.
Aktualno, potujočo razstavo je ob lanski 125-letnici Češke koče pripravilo Veleposlaništvo Češke republike v Ljubljani v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije, Občino Jezersko in avtorjem Ladislavom Jiráskom – v želji, da počasti simbolni in zgodovinski pomen postojanke kot kraja srečevanja dveh narodov v objemu gora ter spodbudi nadaljnje medsebojno razumevanje, prijateljstvo in sodelovanje v planinskem duhu. »Ko govorimo o sodelovanju, pogosto omenjamo velike osebnosti, arhitekte, umetnike, znanstvenike, politike, a zgodba Češke koče nas uči nekaj drugega – da prijateljstva med narodi ne ustvarjajo le veliki zgodovinski dogodki, temveč ljudje, ki vsak na svoj način skrbijo, da vezi ostajajo žive,« je ob prihodu razstave na Jezersko poudaril veleposlanik Češke republike v Sloveniji Jiří Kudela. Pomembna nosilca zgodbe sta po njegovem mnenju na slovenski strani družina Karničar, več desetletij oskrbnica koče, in na češki strani Ladislav Jirásko, ki je s svojim raziskovalnim, povezovalnim in organizacijskim delom pripomogel k temu, da zgodba o povezanosti ni utonila v pozabo.
Inženir in publicist Ladislav Jirásko že več kot petdeset let krepi slovensko-češko prijateljstvo na področju planinstva in alpinizma. Za dolgoletne zasluge in velik prispevek k promociji Slovenije na Češkem in v mednarodnem alpinističnem okolju je leta 2024 prejel državno odlikovanje red za zasluge. V slovenske gore je začel zahajati v šestdesetih letih preteklega stoletja, ko je bil alpinistični inštruktor pri Češki plezalni zvezi. Svojim rojakom je Slovenijo (ponovno) približal z izdajami planinskih vodnikov, prispevki o naših gorah, dosežkih alpinistov in sodelovanju, ki ga je predstavil tudi v igrano-dokumentarnem filmu ... Na njegovo pobudo je ponovno oživelo sodelovanje med Planinsko zvezo Slovenije in češkimi planinci, za katero verjame, da ima svetlo prihodnost.