Nastali, da bi obvarovali planike

V 19. stoletju se je v Alpah začel razcvet turizma in zanimanje za alpsko rastlinstvo ni bilo več samo znanstveno, ampak so se za pisano cvetno odejo začeli zanimati tudi vedno številnejši planinci. Z gora so se vračali s šopi cvetja za klobuki in na palicah. Največkrat os bile to planike, murke, svišči in sleči. Kmalu je postalo opazno, da je vedno manj zlasti privlačnih cvetlic. Simbolna rastlina Alp, planika, je marsikje docela izginila. Mnoge rastline so v ogromnih količinah prodajali turistom, je razmere, ki so vodile v ustanavljanje prvih alpskih botaničnih vrtov, v vodniku po Alpskem botaničnem vrtu Juliana opisala botaničarka dr. Nada Praprotnik.

»Na ogroženost posameznih rastlinskih vrst so začela opozarjati botanična združenja in eden od glavnih ciljev teh društev in zvez je bilo ustanavljanje visokogorskih vrtov. Ena od glavnih nalog teh prvih alpskih botaničnih vrtov sta bila sajenje in gojenje ogroženih vrst; s tem so poskušali do neke mere obvarovati njihova naravna rastišča. Če zelo poenostavimo: vrtovi so nastali, da bi obvarovali planike! Pomemben dejavnik so bili tudi raziskovalni nameni, zelo važna pa je bila tudi njihova vzgojna naloga.«

Sto let Juliane

Leta 1926 je tržaški gornik in botanik, sicer pa trgovec z lesom Albert Bois de Chesne (1871–1953) v Trenti kupil posestvo in ustanovil alpski botanični vrt, pri čemer mu je z nasveti pomagal planinski prijatelj Julius Kugy. Poimenoval ga je Juliana in je danes najstarejši alpski botanični vrt v naravnem okolju v Sloveniji. Leži v bližini zaselka Pri Cerkvi, nad cesto, ki povezuje Kranjsko Goro in Bovec, na nadmorski višini približno osemsto metrov, nekaj deset metrov nižje teče reka Soča. Meri 2572 kvadratnih metrov, od maja do septembra je odprt vsak dan od 8.30 do 18.30.

Po drugi svetovni vojni so skrb za Juliano prevzeli slovenski botaniki pod strokovnim vodstvom dr. Angele Piskernik. Leta 1949 je vrt redno začel vzdrževati Prirodoslovni muzej Slovenije, ki ga je dokončno prevzel leta 1962. Od leta 1951 je Juliana zavarovana kot spomenik oblikovane narave, uvrščena je na seznam naravnih vrednot državnega pomena in sodi med ožja zavarovana območja Triglavskega narodnega parka.

Rastline alpskega in kraškega sveta

V Juliani dobro uspeva približno šeststo vrst rastlin, ki so značilne za naše Alpe, predalpski svet, kraške travnike in gmajne, nekaj pa je tudi rastlinskih posebnosti iz drugih predelov Slovenije. V Juliani uspeva tudi okoli sedemdeset rastlinskih vrst, ki so na območju Slovenije zavarovane, med njimi alpska možina, šopasti repušnik, lepi čeveljc in navadna potonika, je na nedavnem predavanju v informacijskem centru TNP v Bohinju povedala Špela Pungaršek iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije, ki vodi alpski botanični vrt v Trenti. Vrt je za ogled zanimiv od pomladi do jeseni, a se zaradi nizke nadmorske višine in močnega vpliva sredozemskega podnebja pomlad tam začne prej kot v gorah, zato mnoge alpske rastline zacvetijo hitreje kot v višjih legah, opozarja obiskovalce in dodaja, da v vrtu sicer nikoli ne vidimo vseh rastlin hkrati, vsaj nekaj pa jih bo ob našem obisku skoraj vedno cvetelo.