Sveti Vid je češenj sit

Danes, v ponedeljek, 15. junija, bo god svetega Vida, enega od najbolj čaščenih svetnikov na Slovenskem. Silvester Čuk je v svoji knjigi Svetnik za vsak dan zapisal, da to potrjuje veliko število njemu posvečenih cerkva na Slovenskem. Kar 76 jih je, med njimi pa je kar 38 župnijskih. Med njimi je tudi bazilika na Brezjah, za katero mnogi mislijo, da je posvečena Mariji, ampak je svetemu Vidu. Marijina je samo njej posvečena kapela. Po svetem Vidu, ki je bil doma na Siciliji in ga je okrog leta 304 velel umoriti do kristjanov sovražni rimski cesar Dioklecijan, se imenujejo tudi nekateri kraji na primer Šentvid, Sv. Vid na Koroškem, Šembid, Vidovo … Za naše prednike je bil sveti Vid tudi eden izmed 14 pomočnikov v sili. Njega so prosili za zdravje in pomoč pri boleznih živčnega izvora, zlasti božjasti, in okvarah vida. Legenda pravi, da je sveti Vid odrešil Dioklecijanovega sina bolezni zlega duha, vendar ga je kot gorečega kristjana kljub temu ukazal umoriti v kotlu, polnem raztopljenega svinca. Ker ni umrl, so ga do smrti mučili na natezalnici. Silvester Čuk je tudi zapisal, da so ga za nebeškega zavetnika izbrali tudi lekarnarji, kotlarji, pivovarji, gluhonemi, viničarji, rudarji in tudi gledališki igralci in plesalci. Še posebno na Gorenjskem je zavetnik zoper kačji ugriz in strelo. Sveti Vid je najpogosteje upodabljan na dva načina: kot mladenič s palmovim listom, simbolom mučeništva, ali fant s kotličem v roki.

Sveti Vid je tudi tako imenovani vremenski svetnik. Vidovo, tako tudi pravijo njegovemu prazniku, je začetek »kmečkega poletja«, ko se je včasih začenjala košnja. Sit naj bi bil tudi češenj, saj so v tem času ob ugodnem vremenu povsod, ne le na Vipavskem ali v Brdih, začele zoreti češnje. Zelo znana pesem poje: »Prišel bo sveti Vid, češnje zorijo. Fantje na travnikih travco kosijo. Vsaki ima koso ostro nabrušeno, ko se bo storil svit, gremo kosit …«​ Nasploh pa velja, da deževno vreme na vidovo napoveduje slabo letino.

Vid in Vidov dan

Sveti Vid ali Vit, ki je izpeljanka in latinske besede Vitus, je zelo čaščen svetnik tudi v Srbski pravoslavni cerkvi in v srbski zgodovini nasploh. Po julijanskem koledarju, po katerem nekatere pravoslavne cerkve ravnajo svoje koledarje, je njegov god 28. junija, torej 13 dni kasneje kot v Katoliški cerkvi uporabljanem gregorijanskem koledarju. Na Vidov dan so se zgodili pomembni dogodki v srbski zgodovini. Na ta dan leta 1389 so osmanske sile na Kosovem polju napadle srbsko vojsko. Leta 1914 je na Vidov dan Gavrilo Princip v Sarajevu ustrelil avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, kar je bil razlog za napad Avstro-Ogrske na Srbijo in začetek prve svetovne vojne. Na ta dan je bila leta 1921 sprejeta prva ustava Kraljevine SHS, tako imenovana vidovdanska ustava, leta 2001 pa je bil 28. junija odpeljan na mednarodno sodišče v Haag srbski predsednik Slobodan Milošević.